Ni nujno, da se zapuščinski postopek nanaša le na dedovanje premoženja fizične osebe, ampak je mogoče dedovati tudi podjetje. Samo samostojnih podjetnikov je v Sloveniji več kot 120.000; če k temu dodamo še gospodarske družbe, zavode in društva, hitro ugotovimo, da imajo zapuščinska sodišča veliko dela tudi z dedovanjem podjetij.
A kakšna so pravila pri tovrstnem dedovanju?
Predvsem kaže poudariti, da je dedovanje podjetja odvisno od njegove pravne oblike. Pri samostojnem podjetniku (s. p.) podjetje in obveznosti preidejo na dediče, ki ga lahko bodisi zaprejo bodisi nadaljujejo poslovanje (o tej obliki dedovanja nekaj več pozneje).
Drugače je denimo pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), kjer se dedujejo poslovni deleži zapustnika, pri čemer se dediči vpišejo v sodni register.
Pravni podlagi za dedovanje podjetja sta sicer Zakon o dedovanju in Zakon o gospodarskih družbah, tako kot pri dedovanju premoženja fizične osebe, pa sta tudi pri dedovanju podjetja možni dve obliki nasledstva, in sicer je to 1.) oporočno dedovanje in 2.) zakonito dedovanje.
V prvem primeru zapustnik z oporoko določi, kdo bo prevzel podjetje, s čimer se izogne drobljenju premoženja med več dedičev. Seveda pa mora pri tem paziti na nujne dediče, ki jim pri dedovanju podjetja pripada nujni delež.
Oporoka mora biti pravno veljavna, to pomeni, da mora biti sestavljena v eni izmed oblik, ki jih dopušča zakon (denimo lastnoročna oporoka, oporoka pred pričami, notarska oporoka), prav tako pa mora biti oporočitelj oporočno sposoben, predvsem tako, da mu ni vzeta poslovna sposobnost.
V drugem primeru se podjetje deduje po zakonitih dednih redih. Poslovni delež se po dedovanju razdeli med dediče (npr. med zakonca in potomce), zaradi česar na podjetju nastane solastništvo. To lahko povzroči težave, zlasti kadar odnosi med dediči niso usklajeni, saj lahko pride do zapletov pri odločanju, upravljanju in vodenju podjetja.
Posebnosti pri dedovanju samostojnega podjetnika
Zgoraj sem omenil, da je v Sloveniji še posebej samostojnih podjetnikov zelo veliko, zato na tem mestu podajam nekaj posebnosti pri tovrstnem dedovanju.
Nadaljevanje dejavnosti samostojnega podjetnika se sicer razlikuje v odvisnosti od tega, ali želi dediči nadaljevati to dejavnost ali ne.
Če želi dedič nadaljevati opravljanje dejavnosti, mora v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju Ajpesu predložiti pravnomočni sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. Na podlagi predložene dokumentacije Ajpes v Poslovnem registru Slovenije samodejno izvede spremembo podatkov o firmi, podjetniku in davčni številki samostojnega podjetnika.
Če podjetnik umre, načelno torej ni nobenih ovir, da njegov dedič nadaljuje dejavnost v podjetju. S tem ko nadaljuje dejavnost, pa preidejo nanj tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s tem podjetjem, kar pomeni, da vstopi v vsa (aktualna) pravna razmerja podjetja.
Nekoliko bolj zapleteno je, če gre za več dedičev, ki so morda med seboj sprti. V tem primeru ob smrti podjetnika nastane tako imenovana dediščinska skupnost, v kateri vsi dediči postanejo skupni lastniki premoženja. To pomeni, da morajo za upravljanje podjetja sprejemati soglasne odločitve, dokler ni izvedena delitev.
Če so med seboj sprti, sodišče postavi posebnega skrbnika, katerega dolžnost je skrbeti za podjetje do dokončne odločitve o njegovem dedovanju.
Imenovanje zastopnika za primer smrti
Dobrodošlo je vedeti, da lahko podjetnik že za časa delovanja podjetja imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka njegove smrti pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetja.
Na ta način se zagotovi kontinuiteta delovanja podjetja po podjetnikovih željah, ne da bi bilo treba čakati na pravnomočni sklep o dedovanju. Da to pooblastilo formalno velja, ga je treba vpisati v Poslovni register Slovenije.
Ker pa morda zastopnik za primer smrti ni vselej najbolj navdušen, da bi po podjetnikovi smrti nadaljeval njegovo dejavnost, je uveljavljeno pravilo, v skladu s katerim lahko to pooblastilo kadarkoli odpove.
Če nobeden od dedičev ne želi nadaljevati dejavnosti podjetja, morajo Ajpesu predložiti pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bodo nadaljevali. Tako podjetje se potem likvidira, njegovo morebitno premoženje pa razdeli med dediče. Enako se zgodi tudi, če dedič (dediči) v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju Ajpesa ne obvesti o tem, ali bo dejavnost nadaljeval ali ne.
Davčni vidik
Tako kot pri dedovanju premoženja fizične osebe tudi ob dedovanju podjetja nastanejo določene davčne obveznosti. Pravno podlago predstavlja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), ki vsebuje davčne osnovo in davčne stopnje, ki so lahko zelo različne. Davčna obveznost najbližjih sorodnikov (zakonec, zunajzakonski partner, potomci) je enaka nič, medtem ko se lahko davčna obveznost dediča, ki z umrlim podjetnikom ni bil v sorodstvu, povzpne na 100.000 ali celo več evrov.
.webp){kind=icon}
