Matične celice kot naložba v prihodnost: kaj starši dejansko kupujejo?

Matične celice so v zadnjih desetletjih iz znanstvene novosti postale tudi tržni produkt. Starši lahko ob rojstvu otroka za nekaj tisoč evrov shranijo matične celice iz popkovnične krvi in jih hranijo desetletja. Ideja je preprosta: če bi otrok nekoč zbolel, bi imel na voljo lastni biološki material za morebitno zdravljenje.

Krvotvorne matične celice iz popkovnične krvi se danes uporabljajo pri zdravljenju nekaterih rakavih in drugih bolezni krvi ter motenj imunskega sistema. Ponudniki zasebnega shranjevanja ob tem stavijo tudi na razvoj celičnih terapij in prihodnje možnosti uporabe. Staršem tako ne prodajajo le laboratorijske storitve, temveč možnost, da danes plačajo za potencialno zdravstveno korist čez desetletja.

A med potencialom in dokazano medicinsko uporabo je velika razlika. Nekateri starši shranjevanje razumejo kot dolgoročno naložbo v zdravje otroka, medtem ko številni strokovnjaki opozarjajo, da za rutinsko zasebno shranjevanje pri zdravih otrocih ni dovolj dokazov o njegovi dejanski koristi.

Okoli matičnih celic je kljub temu zrasel večmilijardni globalni trg. Po oceni analitične družbe Fortune Business Insights je bil trg shranjevanja matičnih celic leta 2025 vreden 4,81 milijarde dolarjev, do leta 2034 pa naj bi se povečal na 8,22 milijarde dolarjev. Pomemben del tega trga zavzema tudi dolgoročna hramba biološkega materiala za morebitno prihodnjo uporabo.

Za starše je odločitev zato tudi finančna. Zasebne banke v Sloveniji za odvzem in dolgoročno hrambo popkovnične krvi zaračunavajo od približno dva tisoč evrov, cena pa je odvisna od trajanja hrambe in tega, ali starši shranijo tudi tkivo popkovnice. Biobanka je za 20-letno hrambo popkovnične krvi in tkiva pred svojim propadom zaračunavala 2.285 evrov, medtem ko Future Health Slovenija trenutno za 20 let hrambe obeh vzorcev navaja 2.220 evrov, za 30 let pa 2.420 evrov.

Toda če je to naložba v prihodnje zdravje, je odločilno vprašanje, kakšna je verjetnost, da bo otrok shranjeni vzorec sploh kdaj potreboval. Tu se pogled ponudnikov in transplantacijske stroke precej razlikuje.

Matične celice v praksi: med terapijo in obljubami

V zasebni ortopedski praksi se terapije z matičnimi celicami že uporabljajo, predvsem pri zdravljenju poškodb in degenerativnih sprememb sklepov. Pri tem pa ne gre za matične celice iz popkovnične krvi, ki jo starši shranjujejo ob rojstvu otroka. Celice pridobijo iz pacientovega lastnega kostnega mozga ali podkožnega maščevja ter jih uporabljajo predvsem za zdravljenje degenerativnih sprememb sklepov in posledic poškodb.

"Zdravljenje z matičnimi celicami je najnovejše in najbolj učinkovito sredstvo za dolgoročno zmanjševanje vnetja sklepov in izboljševanje delovanja sklepa," trdijo v Medicinskem centru Bisturmed. Po njihovih navedbah se terapija trenutno uporablja predvsem pri poškodbah sklepnega hrustanca in začetni artrozi. Matične celice naj bi zmanjšale vnetje, spodbudile regeneracijo tkiva ter v nekaterih primerih za več let odložile potrebo po operativnem posegu.

Podobno jih uporabljajo tudi v Kliniki Arthron za sklepe, hrbtenico in poškodbe. "Matične celice najpogosteje injiciramo v sklepe (lahko tudi v druge dele telesa), na posebnih nosilcih pa jih uporabljamo tudi za prekrivanje defektov (manjkajočega) sklepnega hrustanca," pojasnjujejo.

Dokazi o učinkovitosti takšnega zdravljenja sicer obstajajo, vendar so manj prepričljivi, kot bi lahko sklepali iz navedb ponudnikov. Raziskava, objavljena leta 2025, ki je zajela 25 randomiziranih raziskav s 1.341 bolniki, ugotavlja, da lahko injekcije matičnih celic nekoliko zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcijo pri osteoartritisu kolena, vendar je zanesljivost dokazov nizka.

Pri popkovnični krvi pa je vprašanje še bolj konkretno: koliko pogosto se shranjeni vzorci, za kar starši plačujejo tisoče evrov, dejansko uporabijo za zdravljenje? Transplantacijska stroka je pri tem precej bolj zadržana.

Lastna popkovnična kri po mnenju stroke pri številnih boleznih ni primeren vir celic. Foto: Bobo

V 30 letih v Sloveniji niso uporabili niti ene zasebno shranjene enote

"Do rutinskega zasebnega shranjevanja popkovnične krvi zdravega novorojenčka sem zadržana," je za Bloomberg Adria povedala dr. Simona Ivančan, vodja transplantacijske enote Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo. "Popkovnična kri je sicer pomemben in uveljavljen vir krvotvornih matičnih celic, vendar je verjetnost, da bo otrok v prihodnosti potreboval prav svojo shranjeno enoto in da bo ta hkrati tudi ustrezna za zdravljenje, zelo majhna." Ocene iz strokovne literature se gibljejo približno od ene možnosti na tisoč do manj kot ene na 200 tisoč, pravi dr. Ivančan.

Dodatna omejitev je, da lastna popkovnična kri pri boleznih sploh ni primeren vir celic, nadaljuje. Pri genetskih boleznih vsebuje enako genetsko okvaro kot otrok, pri nekaterih levkemijah pa so lahko v njej prisotne že zgodnje prelevkemične spremembe. Zato rutinskega zasebnega shranjevanja popkovnične krvi pri zdravem novorojenčku strokovna priporočila praviloma ne podpirajo.

"Pomembna izjema je usmerjeno družinsko shranjevanje, kadar je v družini že otrok z boleznijo, pri kateri je presaditev krvotvornih matičnih celic indicirana. V takem primeru je lahko shranjevanje popkovnične krvi novorojenega sorojenca medicinsko utemeljeno in se lahko opravi usmerjen odvzem za morebitno zdravljenje bolnega sorojenca," poudarjajo na Kliničnem oddelku za hematologijo in onkologijo.

Dr. Simona Ivančan: "Popkovnična kri je sicer pomemben in uveljavljen vir krvotvornih matičnih celic, vendar je verjetnost, da bo otrok v prihodnosti potreboval prav svojo shranjeno enoto in da bo ta hkrati tudi ustrezna za zdravljenje, zelo majhna."

Podatek iz slovenske klinične prakse je pri tem še bolj zgovoren. "V naši pediatrični transplantacijski praksi v več kot 30 letih nismo uporabili niti ene enote lastne popkovnične krvi, ki bi bila preventivno shranjena v zasebni banki," pravi dr. Ivančanova. Popkovnično kri so pri zdravljenju slovenskih otrok sicer že uporabljali. Do novembra 2025 je bila uporabljena pri sedmih otrocih, vendar so bile vse enote pridobljene iz mednarodnih javnih bank in so izvirale od ustreznih nesorodnih darovalcev.

Slovenija-transplant odsvetuje rutinsko zasebno shranjevanje

Podobno zadržano je tudi stališče Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant. Njihovo stališče je skladno z usmeritvami Sveta Evrope oziroma Evropskega direktorata za kakovost zdravil in zdravstvenega varstva (EDQM) ter stališči drugih strokovnih združenj.

"V letih 2022, 2023, 2024 in 2025 ni bila evidentirana avtologna klinična uporaba popkovnične krvi, shranjene v slovenskih zasebnih ustanovah za tkiva in celice," pravi direktor, dr. Andrej Gadžijev.

Pojasnjuje, da se rutinsko zasebno shranjevanje popkovnične krvi zdravega otroka za njegovo morebitno lastno uporabo ali uporabo pri bližnjih sorodnikih kot obliko "biološkega zavarovanja" ne priporoča. "Kadar v družini ni znane medicinske indikacije za zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami, za takšno preventivno shranjevanje trenutno ni dovolj dokazov o pričakovani klinični koristi," je jasen.

Pred odločitvijo za komercialno shranjevanje popkovnične krvi Slovenija-transplant priporoča, da se starši natančno seznanijo z dejanskimi možnostmi njene klinične uporabe, pogoji shranjevanja in standardi kakovosti ter z dokazi, na katerih temeljijo navedbe ponudnikov o morebitnih prihodnjih načinih zdravljenja. Posebna previdnost je potrebna pri navedbah o uporabah, ki so še v raziskovalni oziroma eksperimentalni fazi in katerih učinkovitost še ni ustrezno dokazana.

Dr. Andrej Gadžijev: "Kadar v družini ni znane medicinske indikacije za zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami, za takšno preventivno shranjevanje trenutno ni dovolj dokazov o pričakovani klinični koristi."

Ko dolgoročna hramba odpove

Pri zasebnem shranjevanju se odpira tudi vprašanje varnosti hrambe. Slovenska Biobanka je po težavah pri poslovanju izgubila dovoljenje za opravljanje dejavnosti, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) pa je imetnike vzorcev pozvala, naj jih prenesejo k drugim pooblaščenim ponudnikom. Več kot tisoč vzorcev je bilo prenesenih, za preostale pa je JAZMP opozoril, da je zaradi prekinitve dobave tekočega dušika ogrožena njihova hramba.

Pri zasebnem shranjevanju matičnih celic se odpira tudi vprašanje varnosti hrambe. Foto Bobo

Julija je JAZMP sporočil, da so bili vzorci, ki niso bili preneseni k drugemu ponudniku ali namenjeni raziskavam, zaradi dviga temperature v krioposodah uničeni. Ob tem je agencija poudarila, da sama ni odredila uničenja vzorcev, temveč so se uničili zaradi dviga temperature po prenehanju dobave tekočega dušika.

Da takšno tveganje ni omejeno le na Slovenijo, je leta 2024 poročal tudi Bloomberg. V Singapurju je zasebna banka Cordlife zaradi neustreznih temperatur v krioposodah poškodovala tisoče shranjenih vzorcev. Bloomberg je poročal, da so bili starši, ki so leta plačevali za hrambo popkovnične krvi svojih otrok, po razkritju primera obveščeni, da nekaterih vzorcev morda ne bo mogoče uporabiti. Poznejše preverjanje je pokazalo, da je po ocenah neuporabnih približno 7.500 enot.

Primeri so opozorilo, da pri storitvi, ki jo starši plačajo za morebitno uporabo čez 20 ali 30 let, ni pomembna le medicinska vrednost vzorca. Enako pomembni so finančna stabilnost ponudnika, regulatorni nadzor in predvsem zanesljiv sistem, ki mora desetletja zagotavljati ustrezne pogoje hrambe.