V začetku mandata vlade Janeza Janše konec maja 2020 smo v okviru tako imenovanih interventnih ukrepov PKP za omilitev posledic koronaepidemije dobili tudi nov mehanizem pregleda neporednih tujih naložb. Vsi tuji vlagatelji morajo tako od takrat dalje svoje naložbe priglasiti na ministrstvo za gospodarstvo, kjer zaseda posebna komisija. Ta ugotavlja, ali gre pri posamezni investiciji za morebitno grožnjo varnosti ali javnemu redu RS.
Uvedeni mehanizem, ki sicer nima veze s koronaepidemijo, ima podlago v evropski direktivi. Evropska komisija je namreč konec marca države članice pozvala, naj vzpostavijo celovit mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb.
Kljub temu da je bil mehanizem uveden prek PKP, pa se uporablja do konca junija prihodnje leto. Ob tem z ministrstva za gospodarstvo pojasnjujejo, da bodo na podlagi izkušenj obstoječi mehanizem nadgradili in trajno uredili do tega datuma z naslednjo predvideno spremembo Zakona o spodbujanju investicij. Ta je bil nazadnje spremenjen v začetku marca letos, ko so zapisali pogoje za dodelitev spodbudb za investicije v razvoj in inovacije.
Preberi še
Koliko denarja evropske države namenijo raziskavam in razvoju
Leta 2021 so vladna proračunska sredstva za raziskave in razvoj na ravni EU znašala 244 evrov na osebo.
04.08.2022
Od skoraj 250 priglasitev ni bila zavrnjena nobena
Od začetka veljavnosti do 8. avgusta ko je Komisija za priglasitve nazadnje zasedala, so prejeli in obravnavali 248 vlog.V letu 2020 je bilo obravnavanih 29 vlog, v letu 2021 116 vlog, v letu 2022 do pa 103 vloge.
"Komisija za priglasitve v nobenem primeru obravnavane priglasitve neposredne tuje naložbe ni ugotovila morebitnih groženj varnosti ali javnemu redu države in torej v okviru svojega delovanja še ni uvedla nobenega postopka pregleda," so odgovorili na ministrstvu. Pri tem nam zaradi poslovnih skrivnosti, ki jih vloge za priglasitev vsebujejo, podrobnejših podatkov o konkretnih primerih niso mogli podati.
Odločitev naj bi investitor prejel v 30 dneh
Interventni zakon določa, v katerih primerih obstaja obveznost priglasitve, kdo jo je dolžan opraviti, v kakšnem časovnem roku in katere informacije je dolžan predložiti. Postopek poročanja o pravnem poslu ministrstvu se začne z vlogo o priglasitvi, komisija pa nato poda mnenje o možnosti uvedbe postopka pregleda. "Povratno informacijo se trudi podati v roku 30 delovnih dni. Če naložba ne predstavlja grožnje, je nato postopek zaključen," so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.
Če pa komisija oceni, da tuja naložba predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu RS, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han za konkreten primer imenuje posebno komisijo, ki vodi postopek pregleda. Sestavljena je iz najmanj treh in največ desetih članov, svoje mnenje pa poda v roku 15 dneh.
Kdaj je priglasitev potrebna?
Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj za vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav s slovenskim gospodarskim subjektom, pri čemer pridobi najmanj 10 odstotkov udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah.
Priglasitev je potrebna, če transakcija tujega vlagatelja predstavlja neposredno tujo naložbo in ciljna slovenska družba prihaja iz, po zakonu, 'tveganih sektorjev': kritične infrastrukture, kritične tehnologije, dobave kritičnih virov, ima dostop do občutljivih informacij, ali vpliva na svobodo in pluralnost medijev ter projekte ali programe v interesu Evropske unije. Tako rekoč pod tvegane sektorje spada skoraj vse in hkrati nič.
Priglasiti jo je potrebno v 15 dneh od sklenitve pogodbe. Priglasitev je treba opraviti tudi v primeru ustanovitve gospodarske družbe pri nas ali širitve zmogljivosti obstoječe poslovne enote. Prav tako je priglasitev nujna, če gre za nakup nepremičnine s kritično infrastrukturo (ali zemljišča v njeni bližini).
Če tuji investitor ali slovenska družba priglasitve pravočasno ne prijavita, sledi globa, ki je visoka od 100 tisoč pa do pol milijona evrov. Za majhna podjetja lahko globa za kršitev obveznosti priglasitve doseže 250 tisoč evrov oziroma celo 500 tisoč evrov za srednje in velike gospodarske družbe. Globa za samostojne podjetnike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, je določena na največ 150 tisoč evrov, za posameznike pa na pet tisoč evrov. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z globo največ deset tisoč evrov.
Tuja investicija grožnja državi le v ekstremnih primerih
Podrobnejši pregled tuje investicije torej komisija zahteva samo v primerih, da priglašena neposredna tuja naložba lahko ogroža varnost ali javni red Republike Slovenije. Pri tej oceni se upošteva zlasti ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzorom vlade, vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek lastniške strukture ali znatnega financiranja.
Odločilno je tudi, ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vplivale na varnost ali javni red v državi članici. Komisija pa prav tako preverja, ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi.
Zakon vsebuje tudi določbo, ki ministrstvu daje pravico, da pregleda neposredno tujo naložbo na področjih dejavnosti, ki so naštete zgoraj, najkasneje v petih letih po podpisu pogodbe, objavi prevzemne ponudbe ali ustanovitvi družbe.
Tuje naložbe pri nas predstavljale manj kot dva odstotka BDP
Kot smo že pisali v sklopu regionalnih analiz, so tuje naložbe pri nas predstavljale manj kot dva odstotka BDP. Slovenija je pri zbiranju tujega kapitala v regiji Adria najmanj učinkovita. Kot najbolj razvita ekonomija v regiji z močnim izvoznim sektorjem namreč ustvarja pozitivne prilive denarja, zato se ji ni treba v tolikšni meri zanašati na tuji kapital za financiranje gospodarstva.
Na podlagi baze Unctad, ki jih pripravljajo Združeni narodi, je največ tujega kapitala v zadnjem desetletju (do leta 2020) v državo uspela pritegniti Srbija, in sicer kar 29 milijard evrov. Z desetimi milijardi je na drugem mestu v regiji Hrvaška, s slabimi osmimi milijardami sledi Slovenija, nato z 3,8 milijarde Bosna in Hercegovina, na zadnjem mestu pa je Severna Makedonija z dobrimi tremi milijardami evrov tujih naložb.
.webp){kind=icon}
