Če so imeli previdni varčevalci v zadnjih letih na izbiro relativno majhen nabor naložb, se ob vse višjih obrestnih merah to spreminja. Posledično morda tudi nepremičnine ne bodo več njihova prva naložbena izbira, saj postajajo bančni depoziti vse bolj zanimivi. Ponudba depozitov namreč raste – a se obrestne mere ne višajo povsod z enakim tempom. V katerih državah so najvišje?
"Zaradi višjih obrestnih mer se bo marsikdo, ki je izgubil strah pred inflacijo, raje odločil za depozit kot nakup nepremičnine," je na Bloomberg Adria TV povedal partner v družbi Capital Genetics in pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin Andraž Brilli. Kot je dodatno pojasnil, kupci nepremičnin niso računali le na donos nepremičnin, temveč tudi na kapitalski dobiček, ker cene nepremičnin rastejo. "Če na to ne morejo računati in imajo možnost dvoodstotnega depozita, se to zna spremeniti," je dodal Brilli.
Najvišje obrestne mere pri nas nudijo tuje banke, in sicer pri Unicreditu, kjer novim strankam, ki se odločijo za bančna paketa Aktivni in Brezmejni, za enoletno vezavo sredstev nudijo 2,5-odstotno obrestno mero. Konkurenčna je tudi akcijska ponudba Sparkasse, ki za 12-mesečno vezavo ponuja 2,25-odstotno obrestno mero za sklenitev depozita.
Preberi še
Tekma za depozite: Zakaj slovenske banke še ne višajo obresti?
Večina slovenskih bank in hranilnic se še vedno sooča z zelo visoko likvidnostjo.
11.01.2023
Depoziti se vračajo: Trgovalne platforme v boj z bankami
Neobroker Trade Republic po novem ponuja dvoodstotne obrestne mere za neinvestirana sredstva na trgovalnem računu.
04.01.2023
Na drugi strani pa je ponudba slovenskih bank relativno šibka in nekonkurenčna, saj obrestne mere tam ne presežejo 0,1 odstotka. Izjema je samo Gorenjska banka, ki je svojo ponudbo že obogatila. Tam za vezavo sredstev od 24 do 35 mesecev ponujajo 1,4-odstotno obrestno mero.
Po podatkih Evropske centralne banke (ECB), ki objavlja povprečne depozitne obrestne mere za vse evropske države, je bila novembra obrestna mera za sklenitev depozita z vezavo, daljšo od enega leta, za gospodinjstva pri 1,36 odstotka. To je precej pod povprečjem evroobmočja, kjer je bila depozitna obrestna mera pri 1,81 odstotka.
Najvišje depozitne obrestne mere za gospodinjstva v Estoniji
Med evropskimi državami so depozitne obrestne mere za gospodinjstva pri bankah z naskokom najvišje v Estoniji, kjer so bile novembra pri 2,61 odstotka za sklenitev depozita z ročnostjo nad enim letom. Sledi Luksemburg, kjer je bila povprečna obrestna mera pri 2,29 odstotka. Tesno za petami so francoske banke, ki so za sklenitev depozita ponujale 2,16-odstotno obrestno mero. Povprečne obrestne mere na depozite so dva odstotka novembra presegale še v Italiji in Belgiji.
V državah evroobmočja so obrestne mere na depozite v povprečju znašale 1,81 odstotka. Najnižje med vsemi so ponujale irske banke – v povprečju komaj 0,41 odstotka za enoletno vezavo sredstev. Le nekoliko višje so bile depozitne obrestne mere v Grčiji, kjer so novembra za več kot enoletno vezavo sredstev ponudili 0,61 odstotka obresti. Banke na Cipru so za depozite v povprečju ponujale enoodstotno obrestno mero, v vseh preostalih državah pa so depozitne obrestne mere novembra v povprečju presegle odstotek.
Depozitne obrestne mere za podjetja nekoliko višje
Nekoliko višje kot za gospodinjstva so depozitne obrestne mere za podjetja. V povprečju so novembra banke evroobmočja ponujale 1,86-odstotne obresti za sklenitev depozita z ročnostjo nad enim letom. V Sloveniji je bila obrestna mera za sklenitev depozita novembra povprečno pri 2,17 odstotka, kažejo podatki ECB. Obrestne mere so bile najvišje na Slovaškem, kjer so banke povprečno dajale 2,86-odstotno obrestno mero. Sledi Finska, kjer je bila depozitna obrestna mera povprečno 2,45-odstotna, in Avstrija, kjer so podjetja novembra lahko sklenila depozit z 2,39-odstotno obrestno mero.