Poiskali smo najbolj nevarne poklice v Sloveniji

Če ste moški, imate več možnosti, da boste postali del statistike inšpektorata za delo, v kateri spremljajo nezgode pri delu. Lani so bili obveščeni o 14.543 delovnih nezgodah, v več kot 70 odstotkih pa so bili poškodovani moški. Če gledamo po poklicih, se največ delovnih nesreč pripeti v poklicu gradbinec, med bolj izpostavljenimi pa je tudi poklic strokovnjak za vzgojo in izobraževanje.

V Sloveniji je po zadnjih podatkih statističnega urada (junij 2024) več kot 946 tisoč delovno aktivnih, kar je dobrih pet odstotkov več kot junija 2019. Veliko hitreje rastejo prijavljene poškodbe pri delu: leta 2019 so jih v statistiki inšpektorata za delo (IRSD) zaznali 10.122, leta 2023 pa 14.543 ali blizu 44 odstotkov več.

Za letos imajo zbrane podatke do konca avgusta: prijavljeni je bilo 9.249 poškodb. Ob predpostavki, da se bo številka enakomerno povečevala vsak mesec do konca leta, jih bo do konca leta slabih 14 tisoč, kar bi pomenilo nekoliko ugodnejši rezultat kot leto prej.

Število poškodb se veča, a za to je razlaga

Ob podajanju številk so na inšpektoratu pojasnili, da je dolžnost delodajalca v skladu z določili 41. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

V zadnjih letih je resda zaznati trend rasti števila prijavljenih nezgod, zlasti za del leta 2022 in za leto 2023, a so se v letu 2023 nezgode prijavljale prek spletnega portala SPOT, kar je pomenilo večjo doslednost prijavljanja, "saj vsaka takšna prijava nezgode pri delu istočasno pomeni tudi stoodstotno bolniško nadomestilo za v delovnem procesu poškodovanega delavca".

Povečano število prijavljenih nezgod pripisujejo tudi temu, da delodajalci prijavljajo nezgode pri delu, zaradi katerih so poškodovani delavci nezmožni za delo manj kot tri delovne dni, in ne le za dlje od tega, kakor določa veljavna zakonodaja, so še dodali.

Njihova statistika kaže, da se najpogostejši vzroki za nastanek nezgod pri delu vsako leto ponavljajo, glavni pa so bili lani po besedah inšpektorjev:

− izguba nadzora nad delovno opremo ali sredstvom za delo (28,3 odstotka od vseh nezgod pri delu)

− zdrsi, spotiki in padci oseb (22,1 odstotka) 

− gibanje telesa z obremenitvijo (15,4 odstotka)

− zdrsi padci in rušenje materialnega povzročitelja (11,1 odstotka)

Vsako leto se ponavljajo tudi najpogosteje poškodovani deli telesa. Delavci so si po podatkih inšpektorata najpogosteje poškodovali:

− prste rok

− ramo, nadlaket, podlaket, komolec

− skočni sklep

− noga koleno, kolk 

− vrat, glava ter obraz

Najbolj nevarni poklici

Letno poročilo inšpektorata za delo razkriva, da se nesreče pri delu najpogosteje zgodijo v predelovalnih dejavnostih (33,7 odstotka vseh nesreč lani), po dobrih deset odstotkov nezgod odpade na trgovino, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter gradbeništvo, po več kot pet odstotkov nezgod (in manj kot deset) pa na promet in skladiščenje, zdravstvo in socialno varstvo ter izobraževanje (na druge manj). 

Med poklici, v katerih se zgodi največ delovnih nesreč, so inšpektorji navedli gradbince (126 nesreč v 2023), voznike in upravljavce transportnih naprav in premičnih strojev (99), kmetovalce (60), monterje in serviserje električnih in elektronskih naprav (51), kovinarje (49), strokovnjake za vzgojo in izobraževanje (46) in upravljavce strojev in naprav (39).

Po prej navedenih ugotovitvah v luči odkritih kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu – lani je bilo ugotovljenih 9.083 kršitev – jih je največ odpadlo na dejavnost gradbeništva (29,2 odstotka), sledile so predelovalne dejavnosti (17,8 odstotka), trgovina (11,3 odstotka), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (6,5 odstotka) ter gostinstvo (5,6 odstotka). Najpogostejše kršitve so se nanašale na ocenjevanje tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (1.990 kršitev), urejenost in varnost delovnih mest (1.482), zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev (1.362), uporabo osebne varovalne opreme (tisoč) ter usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela (857).

Zanimiva je tudi statistika po spolu: lani je šlo med vsemi prijavljenimi nezgodami pri delu v 71 odstotkih za poškodbe moških, v 29 odstotkih pa so bile poškodovane ženske.

Ostali so brez sodelavcev

Od 14.543 lani prijavljenih delovnih nezgod je bilo 13.551 lažjih, 973 težjih, v 19 primerih pa je zaposleni umrl (15 v Sloveniji in štirje v tujini, čisto vsi pokojni so bili moški). V letu 2022 je umrlo 21 delavcev, povprečje od 2019 do 2021 pa znaša 16. Ob podatkih za lani je inšpektorat pojasnil, da so smrtne nezgode na gradbiščih in deloviščih predstavljale 42 odstotkov vseh smrtnih nezgod, o katerih so bili obveščeni.

Najpogostejši vzrok smrtne nezgode je bilo premikajoče se vozilo: štiri delavce je na tirih povozil vlak, v enem primeru pa se je zgodil nalet osebnega vozila v delavca.

Kaj pravijo na Slovenskih železnicah in Darsu? Zadnje omenjene smrtne nesreče so povezane z delodajalcema Slovenske železnice (in njihovo družbo SŽ-Infrastruktura) in Družbo za avtoceste RS (Dars).  Iz Slovenskih železnic so sporočili, da sta bila od štirih pokojnih dva njihova sodelavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu progar in vodja progovnih del. "Za vsa delovna mesta v družbi SŽ-Infrastruktura kot tudi za delovno mesto progar in vodja progovnih del tveganje ocenjeno in opisano v dokumentu izjava o varnosti z oceno tveganja," so pojasnili. Dodali so še, da "kot delodajalec stalno ocenjujemo varnostna tveganja, se prilagajamo spremembam in sprejemamo ukrepe za omilitev tveganj in izboljšanje varnosti na vseh področjih". Eden od prej omenjenih pokojnih je bil sodelavec Darsa, zaposlen na delovnem mestu voznik strojnik. Pojasnili so, da delo skoraj 800 sodelavcev poteka neposredno na avtocesti, za svojo varnost in varnost uporabnikov avtocest pa so dolžni v prvi meri poskrbeti sami, saj so v okviru opravljanja delovnih opravil na terenu udeleženci v prometu: "Naši sodelavci, ki delo opravljajo na terenu, poskrbijo za svojo varnost in skladno s področnimi predpisi označijo delo na cesti." Upoštevati morajo pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu, sprejeta pa imajo tudi interna pravila, med drugim splošno navodilo za varno delo in ravnanje na avtocesti, poleg tega pa še vrsto drugih (denimo navodilo za varno izvajanje vzdrževalnih del na cesti v nočnem času, navodilo za varno postavitev, vzdrževanje in odstranitev zapor in podobno). V Darsu, tako so sporočili iz družbe, napore in sredstva vlagajo v povečanje varnosti pri delu: od usposabljanja vseh zaposlenih za varno opravljanje dela, priprave navodil za varno delo, preventivnih obdobnih zdravstvenih pregledov, do nabave sodobne mehanizacije, ki zmanjšuje delovne obremenitve in tveganja za nastanek nezgod pri delu. "Kljub našim dosedanjim prizadevanjem in uvedenim varnostnim ukrepom pa se moramo zavedati, da tveganja še vedno so. Zato je naš cilj ustvariti okolje, kjer bo vsako delo maksimalno varno, kjer bodo naši sodelavci zaščiteni in kjer bodo tveganja zmanjšana na minimum," so zapisali v odgovoru.  Preverili smo še, ali zaposlenim na bolj tveganih delovnih mestih zaradi izpostavljenosti pripadajo dodatki? Iz Darsa so odgovorili, da so dodatki za posebne delovne razmere in drugi dodatki opredeljeni v kolektivni pogodbi, ki je javno objavljena na njihovi spletni strani. Na Slovenskih železnicah so pojasnili, da za določena delovna mesta, ki so izpostavljena nevarnostim, pripadajo za tovrstna dela posebni dodatki.

 

Kakšne so globe?

Po besedah inšpektorata se za nezgode na delovnem mestu, kjer so bili delavci težje ali smrtno poškodovani, izrekajo globe, ki jih predpisujeta zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ali pa se uvede kazenski pregon osumljenih storitve kaznivega dejanja, zaradi ogrožanja varnosti in zdravja pri delu ali povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti, kjer so za odgovorne, ki so storili kaznivo dejanje, zagrožene denarne in zaporne kazni.

ZVZD-1 predpisuje globo zaradi storitve prekrškov pravni osebi, njeni odgovorni osebi in delavcu. Za kršitve posameznih točk ZVZD-1 so predpisane od 2.000 do 40 tisoč evrov globe za pravno osebo, od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo in od 100 do 1.000 evrov za delavca.

Za kršitve uredbe je predpisana globa 1.251,88 evra za pravno osebo, 125,19 evra za odgovorno osebo in 417,29 evra za samostojnega podjetnika posameznika ali samozaposleno osebo.

Inšpektorat je še navedel, da kazenski zakonik v 201. členu predpisuje zaporno kazen od enega do osmih let in v 315. členu denarno kazen ali zaporno kazen od enega do 12 let.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar