Na trg dela množično prihaja generacija Z, torej mladi, rojeni po letu 1997. To so večinoma ljudje, ki ne poznajo več sveta pred internetom in pametnimi telefoni. V primerjavi s prejšnjimi generacijami naj bi bili bolje vzgojeni, zmerni pri predajanju užitkom in izogibajoči se tveganjem.
Študije kažejo, da raje kot po alkoholu posežejo po psihoaktivnih substancah in da imajo manj težav z odlašanjem zadovoljevanja potreb. V primerjavi s starejšimi generacijami so tudi bolj obremenjeni z doseganjem akademskih uspehov in zaposlitvami v dobrih službah.
Da bi bolje razumeli, kaj si člani generacije Z obetajo od trga dela, je e-študentski servis opravil raziskavo, v katero je bilo vključenih 1.012 anketirancev. Spraševali so jih, kje se želijo zaposliti po končanem šolanju, kakšnih delovnih pogojev si želijo in kakšno plačo pričakujejo v prvi službi.
Preberi še
Bolj produktivni delavci? Rešitev je lahko 32-urni delovnik
Več kot 100 let je že minilo od uvedbe 8-urnega delovnika. Je prišel čas za spremembe?
17.05.2022
Število delovno aktivnih raste, primanjkuje kvalificirane delovne sile
V Sloveniji smo v letu 2021 zabeležili rekordno zaposljivost. Marca število delovno aktivnih na medletni ravni višja za 2,7 odstotka.
17.05.2022
Katere poklice išče Slovenija in kakšno delo ponuja mladim?
Ob post-koronskem padanju brezposelnosti na slovenskem trgu dela primanjkuje učiteljev, zdravstvenih delavcev, obrtnikov, inženirjev. A mlade, med katerimi je brezposelnost višja, čakajo predvsem prekarne zaposlitve.
04.05.2022
"So zelo angažirana družbena skupina, ki se zna postaviti zase in je pri tem zelo neposredna," je rezultate komentirala strokovna vodja e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič. "Na delovnem mestu si mladi najbolj želijo varnost zaposlitve, možnost napredovanja, dobrih odnosov in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem."
Za mlade sta privlačna podjetništvo in delo v gospodarstvu
Glede na to, da mladi naj ne bi bili naklonjeni tveganju, je presenetljiv rezultat, da se jih skoraj tretjina vidi na samostojni podjetniški poti. Podjetništvo omogoča največ svobode in neomejene zaslužke, hkrati pa terja največ dela in odrekanja.
Petina mladih si želi službo v gospodarstvu, 17 odstotkov pa v javni upravi. Vsak deseti si želi delati v nevladnem sektorju, četrtina mladih pa o poklicni usmeritvi še ne razmišlja.
Izmed področij dela je trenutno sicer najbolj zanimivo zdravstvo, sledijo pa znanost, tehnologija in naravoslovje ter kreativa, dizajn in mediji. Relativno visoko zanimanje so izrazili tudi za področja IT, računalništva in telekomunikacij ter marketinga, nabave in administracije.
Najmanj zanimanja med mladimi je za poklice v vojski in policiji ter v kadrovanju in izobraževanju. Malo zanimanja so mladi izrazili tudi za poklice v pravu in družboslovju, gradbeništvu in proizvodnji ter v dejavnostih zavarovalništva, financ in bančništva.
Mladi imajo željo po rednih zaposlitvah in hibridni obliki dela
Nekoliko drugačne podatke o željah mladih glede delovnega mesta pa je dalo vprašanje, kakšne zaposlitve si želijo mladih. Na to vprašanje jih je le še 15 odstotkov odgovorilo, da želi svoje podjetje, kar 59 odstotkov mladih pa je odgovorilo, da si želijo pogodbe za nedoločen čas. Pet odstotkov mladih je izrazilo željo postati freelancer, se pravi da bi opravljali eno storitve za več naročnikov.
Skoraj polovica mladih je izrazilo željo delo opravljati v prostorih delodajalca, 41 odstotkov pa si želi hibridnega dela, ki je kombinacija dela v pisarni, od doma in na terenu.
Pri tem si največ mladih obeta klasični 40-urni delovni teden. Kar četrtina pa bi si želela krajšega delovnika, bodisi petkrat na teden po šest ur na dan ali štirikrat na teden po osem ur. Osem odstotkov mladi si želi projektnega dela s fleksibilnim delovnim časom, 14 odstotkov pa o tem vprašanju še ne razmišlja.
Plača je pomemben, ni pa edini dejavnik zadovoljstva mladih na delovnem mestu
Mladi so, glede na rezultate ankete, dokaj realni v zvezi s pričakovano začetno plačo v prvi službi. Večina mladih pričakuje osnovno plačo v višini do 1.500 evrov. Več je takšnih, ki so pripravljeni delati za minimalno plačo (12 odstotkov) kakor tistih, ki pričakujejo več kot 1.500 evrov začetne osnovne plače.
Toda začetna plača ni tisto, kar je mladim na delovnem mestu najbolj pomembno. Bolj je pomembna varnost zaposlitve, možnost napredovanja in dobri odnosi v organizaciji. 71 odstotkov respondentov je odgovorilo, da jim veliko zdravo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Po drugi strani pa je trem četrtinam mladim vseeno, za katerega delodajalca delajo iz vidika njegovega ugleda.