V februarju 2022 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji 6,6-odstotna oziroma je bilo v tem mesecu 60.534 iskalcev zaposlitve, po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). To sovpada s stopnjo v EU, ki je v marcu znašala 6,2 odstotka, po zadnjih podatkih Evropske komisije.
Brezposelnost v Sloveniji pada v koraku z brezposelnostjo drugod po Evropi. Po vrhuncu stopnje brezposelnosti leta 2013, ko je v Sloveniji znašala dobrih 10 odstotkov, je ta vztrajno padala do začetka pandemije koronavirusa. V letu 2020 se je nato spet povečala, tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Ob relativnem umirjanju pandemije delodajalci ponovno iščejo kader, stopnja brezposelnosti pa se niža.
Več brezposelnosti med mladimi
Ob padajoči stopnji splošne brezposelnosti izpostavimo, da je stopnja brezposelnosti med mladimi (15-29 let) kar 18,2-odstotna, med iskalci prve zaposlitve pa 14,9-odstotna, po podatkih zavoda.
Sindikat Mladi Plus, ki zastopa interese študentov, dijakov, mladih zaposlenih, samozaposlenih in platformnih delavcev, tako opozarja, da nizka brezposelnost ni edino merilo uspešnosti. Njihova raziskava, v kateri so anketirali več kot 400 mladih delavcev, kaže na porast prekarnega dela in razširjenost t.i. prikritih delovnih razmerij.
Ena izmed ugotovitev raziskave je, da si kar tri četrtine vprašanih mladih ne glede na njihov trenutni status na trgu dela želi zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Bolj sigurna zaposlitev mladim omogoča najem kredita za nakup stanovanja, cene katerih gredo sicer v nebo in so mnogim mladim vse bolj nedosegljive.
Iskani in manj iskani poklici
Med najbolj iskanimi poklici v letošnjem letu so zdravniki in zdravstveni delavci, ki jih sicer v Sloveniji že tradicionalno primanjkuje. Na zavodu opažajo tudi manko na področju vzgoje in izobraževanja, medtem ko je bilo v prejšnjem letu učiteljev in vzgojiteljev dovolj. Primanjkuje tudi pravnih strokovnjakov, ki so bili še lani v presežku, še kažejo rezultati raziskave Poklicni barometer 2021, ki meri potrebe trga dela za leto 2022.
Barometer kot deficitarne poklice navaja tudi vse vrste obrtniških poklicev, od krovcev do livarjev, pa tudi vojake, policiste, varnostnike, programerje, inženirje, strojnike, gradbince, voznike avtobusov, itd. Po drugi strani so med presežnimi oziroma manj iskanimi poklici umetniki, družboslovci, novinarji, ekonomisti, grafični oblikovalci, kozmetiki.
Delodajalci torej iščejo kader, mladi delavci pa iščejo stalno zaposlitev, s katero bo njihovo življenje manj negotovo. Bodo našli skupni jezik?