Izjave tedna: 'Za EU ni panike!'

Kdor visoko leta, nizko pade. Za nami je pester teden velikih preobratov in spektakularnih padcev na videz nezlomljivih ter nezamenljivih vodstvenih figur, ki so ga zaznamovali zlasti sredini dramatični dogodki.

Potem ko je po izglasovani nezaupnici padla francoska desnosredinska vlada Michela Barnierja, je peto republiko zajela globoka politična kriza, ki se je manjšinski vladi napovedovala vse od junijskih predčasnih volitev. Razmere v jedrni državi EU so skorajda unikatne, saj od zadnjega padca vlade mineva že več kot pol stoletja.

Oslabljeni, a kljubovalni predsednik Emmanuel Macron se bo iz nezavidljivega položaja le stežka izvlekel: imenovati mora novo vlado, ki bo zmožna sprejeti skrajno nepriljubljen, vendar kritičen in varčevalno usmerjen proračun države, ki se spogleduje s šestodstotnim deficitom.

Ta bo ali manjšinska in operativno ohromljena kot Barinerjeva ali pa proceduralno močna, a za francosko javnost politično in nazorsko preveč radikalna, da bi državi zagotovila prepotrebno stabilizacijo razmer do prihodnjih predsedniških volitev. Zadnje nakazuje na tretjo in najbolj radikalno potezo - razpis predčasnih predsedniških volitev. Nekaj, kar je sicer Macron, ta neverjetno pretkani in hazardu naklonjeni predsednik, včeraj v zaušnici opoziciji sicer zavrnil kot nemogočo opcijo.  

Glede vpliva kritičnih razmer v Franciji je predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko pomirjujoče dejala, da "za EU, po domače rečeno, ni panike," saj so "radikalne stranke morale po prevzemu oblasti prevzeti odgovornost vodenja države, ki potem ni bilo tako ekstremno, kot se je napovedovalo v njihovih strankarskih programih''. 

Nič bolj niso spodbudne razmere v drugem delu nemško-francoskega vlaka EU, saj v Berlinu vlada manjšinska vlada Olafa Scholza, ki lahko do volitev v začetku prihodnjega leto opravlja kvečjemu najnujnejše posle. A upehana nemška lokomotiva nujno potrebuje gospodarske reforme za izhod iz moreče krize, ki hromi njen nekoč najbolj vitalen industrijski sektor.

Nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick je za Bloomberg Adria sicer pomirjujoče dejala, da "bo glasovanje o zaupnici na sporedu januarja, predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je sporočil, da je pripravljen na razpustitev parlamenta, tako da konec februarja pričakujemo volitve. Obstajajo jasna proceduralna pravila, ki jih moramo upoštevati." Toda neobhodno dejstvo je, da Nemčija, vsled majanja avtoindustrije, že od včeraj potrebuje operativno vlado z jasno vizijo izhoda iz ekonomskih tegob. "Zagotovim vam lahko, da si nemška vlada res neutrudno prizadeva, da bi podprla industrijo v teh težkih časih," je bil njen odgovor na vprašanje o načrtih Berlina za sanacijo krize v najpomembnejši industrijski panogi prve ekonomije EU.  

Na drugem koncu sveta so se po kratkotrajnem premirju med Izraelom in gibanjem Hezbolah znova razbesneli stekli psi bližnjevzhodne vihre. Izrael je tako znova bombardiral Libanon, nasilje pa se razplamteva tudi v zamrznjeni državljanski vojni v Siriji, kjer so sirski uporniki sprožili ofenzivo in prvič po skoraj desetletju zavzeli mesto Alep.

"Sirski sunitski uporniki izkoriščajo bistveno oslabitev celotne šiitske 'osi odpora' oziroma delov 'šiitskega polmeseca'," je o razplamtenju sirske državljanske vojne povedal Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in poznavalec Bližnjega vzhoda. "Res je nenavadno, da so sile sirskega režima nudile tako malo odpora. Morda gre tudi za določeno 'zaspanost' zaradi večletnega premirja," ugiba.

Nazadnje pa še povzetek pestrega dogajanja na kritpotrgu, kjer učinek izvolitve pobalina ameriške politike, Donalda Trumpa, nikakor ne pojenja. Medtem ko je največji kriptokovanec bitocin v minulem tednu prebil psihološko mejo 100 tisoč dolarjev, avstrijsko podjetje 21energy na račun popularnosti kriptovalut izdeluje naprave za ogrevanje prostorov, ki energijo črpajo iz računalnikov za rudarjenjem bitcoinov.

Predstavnik avstrijskega podjetja 21energy Benjamin Kehrer, je tako dejal, da "zaradi vse večjega števila ljudi, ki sami proizvajajo elektriko, predvsem s sončno energijo, postajajo električna omrežja čedalje bolj nestabilna. Za regionalne ponudnike elektrike izdelujemo zabojnike za rudarjenje bitcoinov, ki jih lahko vklopijo, kadar omrežje postane nestabilno, in dobičkonosno porabijo presežek elektrike."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar