Izšla je nova lestvica najbogatejših Slovencev, ki jo vsako leto objavijo na Financah in na kateri so zaradi solastništva v podjetjih tudi številne družine – najdemo jo že povsem na vrhu. Najbogatejši Slovenec lani je namreč po oceni Finance Managerja Igor Lah, ki ga obravnavajo skupaj s člani družine, skupaj pa imajo 385 milijonov evrov premoženja oziroma 119 milijonov več kot lani.
V naslednjih letih se bo zgodil drugi največji prenos premoženja v zgodovini samostojne države, tako imenovani srebrni cunami, kako se bodo s tem spopadle najbogatejše družine?
Premoženje družine Lah se je po oceni avtorjev lestvice v štirih letih početverilo, kar lahko pripišemo predvsem veliki rasti vrednosti Steklarne Hrastnik, ki za letos napoveduje 22 milijonov evrov čistega dobička in jo vrednotijo na skoraj četrt milijarde evrov. Drugi pomembni del premoženja so nepremičnine, med katerimi prevladujejo velika poslopja v Ljubljani, združene pod skladom Ceeref. Lastniške deleže Lahovih družb pa so tudi v nekaterih deležih državnih elektrodistribucijskih podjetij.
Preberi še
Luka Dončić v druščini najbolje plačanih mladih športnikov
Kateri mladi športniki največ zaslužijo?
19.05.2023
Multimilijonar Damian Merlak: 'Slovenija je za povprečne ljudi'
Eden najbogatejših Slovencev meni, da je pri nas bogastvo nekaj slabega.
24.11.2022
Zakaj v Sloveniji nimamo milijarderjev?
Na lestvici najbogatejših Slovencev spet stari obrazi, na vrhu Samo in Iza Sia Login.
24.11.2022
Drugo mesto na lestvici si delita nekdanja zakonca Login, ki sta na vrhu lestvice kraljevala kar devet let. Ločitev zakoncev je prinesla tudi to, da se njuno premoženje obravnava ločeno. Skupaj kot 'družina' bi bila letos vredna 690 milijonov evrov in bi bila tako z naskokom nepremagljiva.
V prvi deseterici na petem mestu najdemo družino Šešok, ki vodi podjetje Iskra, na šestem mestu pa sta z ocenjenim premoženjem v višini 268 milijonov evrov Belokranjca, zakonca Dari in Vesna Južna, na desetem pa Ivo s hčerjo Anastasio Taja Boscarol, ki sta vredna 213 milijonov evrov. To niso vse družine na lestvici – po ocenah urednika revije Manager Finance Jureta Ugovška dosegajo kar četrtinski delež.
V naslednjih letih se bo iz podjetij umaknila več kot četrtina podjetnikov. Po ocenah Inštituta za ekonomsko demokracijo tovrstna podjetja zaposlujejo skoraj 100 tisoč ljudi in letno ustvarijo okrog 14 milijard evrov vrednosti. Komu bodo predali podjetje in na kakšen način, je stvar odločitve lastnikov, sam izziv iskanja poti nasledstva pa je za relativno mlado slovensko gospodarstvo nov. Ob tem, kot opozarjajo na inštitutu, zanimanje za nasledstvo v okviru družine, ko bi podjetje iz rok staršev prešlo na potomce, upada.
Iskra, največje družinsko industrijsko podjetje pri nas
Ena redkih izjem, kjer je podjetje iz rok staršev prešlo na otroke, je družina Šešok, katere premoženje ocenjujejo na 300 milijonov evrov, kar je za 10 odstotkov manj kot lani.
Menedžerji Iskre s predsednikom uprave Dušanom Šešokom na čelu so leta 2006 prevzeli Iskro in najeta posojila potem poplačali iz Iskrinih sredstev. V lastništvu sta naposled ostala le še Šešok in drugi član uprave Jože Godec, od katerega sta Šešokova sinova Klemen in Matija odkupila 41,2-odstotni delež in ga nato povečala na 47 odstotkov.
"Naš primer je nekoliko drugačen od klasičnega družinskega nasledstva, ker sva z Matijo začela zunaj današnjega družinskega sistema," je za Bloomberg Adria povedal Klemen Šešok. Ob prevzemu lastniškega deleža sta po njegovih besedah tudi prvič prestopila prag Iskre.
"Prenos vodenja se je zgodil med sestankom v tovarni v Semiču pred osmimi leti. ko je oče simbolično rekel: Evo, fanta, tole so ključi, jaz grem zdaj na morje," je slikovito opisal Šešok. Potem sta še stokrat "padla na nos, vstala in naredila danes največje družinsko industrijsko podjetje pri nas".
Na lestvici je še nekaj družin, kjer se je premoženje razdelilo med otroke. Najbolj znan je primer družine Gregorčič, ki je lastnica G4 Group in katere premoženje je ovrednoteno na 147 milijonov evrov (so na 13. mestu lestvice). Oče Franc Gregorčič je razdelil premoženje in podjetja med tri sinove.
Zanimiv primer je tudi družina Klarič, lastnikov Adventura Investments in Media Publikum, ki sta prav tako na 13. mestu lestvice s 147 milijoni evrov vrednim premoženjem. Sin Tilen pa je odkupil delež po tržni ceni od očeta Darka Martina.
Lubej: 'Zapečkarsko mišljenje slovenskih lastnikov'
"Slovenija je relativno majhen prostor, marsikdo konkurentu ni pripravljen prodati podjetja," ocenjuje Samo Lubej, strokovnjak premoženjskega svetovanja. Dodaja še, da pri nas ni nekih naložbenih skladov ali drugih naslednikov, ki bi podjetje vodili naprej.
"Slovenija izvozi 80 odstotkov vsega, kar naredimo, in normalno je, da ne moremo vseh transakcij med podjetji narediti sami. Torej je po logiki normalno, da določen delež podjetij ‒ kot pri izvozu ‒ kupijo tujci," meni Lubej.
Slovenci se sicer prihoda tujcev v domače podjetja "branimo kot hudič križa". "To je zapečkarsko mišljenje, v globalnem svetu je to škodljivo in neprimerno. Ob misli, da je Evropa petstomilijonska, nas je pa samo dva milijona, je to pravzaprav nujno. Da podjetje ostane slovensko, je super, ampak v današnjih ekonomskih razmerah to ni realno," opozarja.
Dewesoft in solastništvo ter novi zakoni v pripravi
Po številnih pobudah iz gospodarstva je vlada pripravila dva zakona, ki naslavljata nagrajevanje zaposlenih in deloma rešujeta problematiko nasledstva. Gospodarsko ministrstvo pripravlja prenovo zakona delavcev v udeležbi pri dobičku, medtem ko se ministrstvo za solidarnostno prihodnost ukvarja z vpeljavo modela ESOP (employee stock ownership plan). Ta predvideva tudi to, da lahko delavec ob izstopu iz podjetja svoj delež proda drugim zaposlenim. Na koncu podjetje upravljajo zgolj tisti, ki so vsak dan aktivno vpleteni vanj.
Kot so poudarili na ministrstvu, je pri zakonu z modelom ESOP najpomembnejši vidik, da mora biti solastništvo posredno, torej v rokah zaposlenih samo toliko časa, kot so zaposleni v podjetju. Sicer praksa kaže, da model ni dolgoročno vzdržen.
Eden takšen je denimo primer podjetja Dewesoft. Večinski lastnik Jure Knez se je na lestvici uvrstil z 243 milijoni evrov vredno oceno njegovega deleža, kar je za 59 odstotkov več kot lani. Knez je lastnik 61,1 odstotka Dewesofta oziroma ima 79,4 odstotka glasovalnih pravic, ko prilagodimo lastništvo za lastni delež, ki ga ima podjetje. Zaposleni Dewesofa imajo možnost postati solastniki podjetja z nakupi deležev podjetja, in sicer po knjigovodski vrednosti. Tako postanejo solastniki in prejemajo dividende. Ko izstopijo, pa po knjigovodski vrednosti prodajo svoj delež v podjetju.
Načini prenosa lastništva
Prenos lastništva podjetja na zaposlene je absolutno in samo prostovoljna odločitev lastnika, je poudaril Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). "Najbolj se osredotočamo na mala in srednje velika podjetja, ki so bila v večini ustanovljena pred 30 leti in lastniki te prve generacije podjetij se zdaj upokojujejo," je povedal Feketija.
Prenos se po njegovih besedah lahko zgodi na tri načine:
- Ali lastnik podjetje preda otrokom, pri čemer praksa kaže, da so zaradi nenačrtovanja sredstev lahko podjetja ogrožena.
- S postopnim vplačevanjem pri zaposlenih, pri čemer se financira zlasti iz dobičkov, do katerih so ti lastniki upravičeni.
- S tretjo stranko, ki financira transakcijo.