Topovi ali maslo: Obramba zmagovalka rebalansa proračuna – kaj to pomeni za gospodarstvo?

''Sloveniji vračamo verodostojnost in kredibilnost," je po udeležbi na vrhu zveze Nato v Ankari dejal slovenski premier Janez Janša. Obljuba, ki jo bo ob dejstvu, da Slovenija lani ni dosegla niti minimalnega dvoodstotnega praga izdatkov za obrambo ter da tako odhodki države kot tudi njen primanjkljaj naraščajo, težko uresničiti.

Sloveniji se je le po čudežu uspelo izogniti srdu pobesnelega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v Turčiji ošteval zaveznike in jih razdelil na dva tabora – tiste, ki izpolnjujejo zaveze o povečanju izdatkov na pet odstotkov do leta 2035 (ali pa so na poti k temu), in tiste, ki ne. Čeprav je prejšnja vlada Roberta Goloba vseskozi zatrjevala, da to ne drži, je pred kratkim postalo jasno, da je država pri izpolnjevanju zavez uporabljala tako imenovano kreativno računovodstvo.

''Še decembra 2024 je bil predviden cilj dveh odstotkov šele do leta 2030, nekaj mesecev pozneje pa je prejšnja vlada napovedala dva odstotka že za leto 2025,'' proračunske akrobacije Golobove vlade komentira profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Rok Spruk. ''Takšno spreminjanje časovnice zmanjšuje kredibilnost države in otežuje dolgoročno načrtovanje nabav, kadrov ter zmogljivosti,'' našteva posledice neizpolnjevanja zavez do Nata, ki jih je država predlogo obravnavala kot oddaljen računovodski cilj, ki ga je mogoče prestavljati iz enega strateškega dokumenta v drugega, pravi ekonomist.

Kar 360 milijonov evrov naložb je Golobova vlada neuspešno želela uvrstiti med ključne Natove obrambne izdatke, se pravi v prvi steber, kar so v vrhu zavezništva zavrnili in vlado večkrat pozvali k odpravi nedoslednosti. Med njimi so tudi veliki državni infrastrukturni projekti: širitev pristanišča Luke Koper, širitev štajerske in primorske avtoceste, drugi tir Divača–Koper ter prenova ljubljanske železniške postaje.

 

 

Lovljenje zaostanka

Vlada je konec minulega tedna sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026, s katerim se povečujejo proračunski odhodki. Novembra lani je bila ta predviden še v višini 17,7 milijarde evrov, po novem pa presega 18 milijard evrov, kar je največ doslej.

Stanje ni najboljše za povečanje izdatkov, saj proračunski primanjkljaj v prvih šestih mesecih letos znaša 1,2 milijarde evrov, medtem ko je za celo leto ocenjen na 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Odhodki so bili ob polletju za 12,3 odstotka višji kot v istem obdobju lani, kažejo podatki finančnega ministrstva.

''Če bo rebalans delež letos dejansko dvignil proti 2,9 odstotka BDP, je to mogoče razumeti kot potrebno dohitevanje. Vendar mora biti povečanje vključeno v verodostojen večletni načrt,'' opozarja Spruk, saj po njegovem obrambnih obveznosti ni smiselno financirati z vsakoletnimi izrednimi rebalansi ali z nekontroliranim povečevanjem dolga.

Naraščanje odhodkov gre namreč zlasti na račun nadomeščanja zamujenega na področju obrambe. "Povečanje obrambnih izdatkov je namenjeno uresničevanju cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP, v skladu s sprejetimi zavezami države," piše v pojasnilu vlade na spletni strani.

Vlada bo sicer rebalans letošnjega proračuna predvidoma določila po poletnem odmoru, proračuna za leti 2027 in 2028 pa skladno s časovnico do konca septembra.

Ekonomisti opozarjajo, da bo predvideni rebalans najbrž povzročil izvajanje varčevanja drugje. ''Povečanje obrambnih izdatkov morajo spremljati pregled drugih izdatkov, postopna fiskalna konsolidacija in jasna razmejitev med enkratnimi investicijami ter stalnimi stroški osebja, vzdrževanja in obratovanja,'' pojasnjuje Spruk.

''Z gotovostjo lahko pričakujemo, da se bodo zaradi obrambnih izdatkov zmanjševali izdatki na nekaterih občutljivejših socialnih in drugih področjih,'' je v pogovoru za RTV Slovenija ocenil ekonomist Bogomir Kovač, pri tem pa ocenil, da drugi vzvodi, kot je povečanje davkov, za novo vlado ne pridejo v poštev.

Vlada je ministrstvom že naložila, naj opravijo analizo učinkovitosti svojih proračunskih skladov in v primerih, ko se sredstva ne porabljajo tekoče, pripravijo spremembe relevantnih zakonov tako, da se denar vrne v proračun, s čimer bi se zmanjšal primanjkljaj.

"Zelo težaven" rebalans

Toda Slovenija pri izgradnji obrambnih zmogljivosti pravzaprav nima manevrskega prostora, saj je bila obramba dolga leta zanemarjana, varnostne razmere pa so se medtem močno poslabšale. ''Verjetno si bo novo vodstvo obrambnega ministrstva prizadevalo pospešiti obrambna vlaganja, težko pa bo hitro nadomestiti zaostajanje v preteklih dveh desetletjih'', ocenjuje obramboslovka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Maja Garb, ki meni, da bo rebalans ''zelo težaven''. ''Morda bi se bilo bolje držati časovnice in odstotkov iz zadnje resolucije (ReDPROSV40-1), zaveze pa izpolniti na kakšnem drugem področju,'' predlaga novi vladi.

Skupni javnofinančni primanjkljaj države bi se lahko po oceni fiskalnega sveta ob koncu leta gibal okoli treh odstotkov BDP, kar je eno izmed meril za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih EU.

Kako ta odgovarja, predvsem pa, kako namerava porabiti povečana vlaganja? ''Zgraditi hočemo odporen in moderen obrambni sistem, ki bo del Natove obrambe, povečali bomo naložbe v osrednji steber, ki vključuje modernizacijo Slovenske vojske in povečanje njene pripravljenosti,'' je o ciljih in namenu povečanih izdatkov za Bloomberg Adria dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Erik Kopač, ki opozarja, da se je svet od ruske priključitve Krima leta 2014 zelo spremenil.

''Naš cilj je ustrezno opremljena in moderna vojska, ki je interoperabilna in sposobna za hitro odzivanje, zasledujemo povezovanje med državo in razvojnimi podjetji doma,'' napoveduje državni sekretar, ki med prioritete uvršča oblikovanje srednje bataljonske skupine ter zračno obrambo. ''Prioritete nove vlade niso nove, za zdaj ne opažamo spremembe na tem področju,'' napovedi komentira predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.

Kopač napoveduje, da si bo vlada prizadevala za veliko večjo vlogo domače obrambne industrije v gospodarstvu: ''Povpraševanje je ogromno, odziv pa trenutno ni zadovoljiv, Nato tu nima glavne vloge, ampak EU, pogrešam iniciative za industrializacijo, za vzpostavljanje produkcijskih kapacitet, in to velja tudi za Slovenijo.''

''Slovenija lani spet ni dosegla cilja dveh odstotkov, hkrati pa ostajajo veliki razvojni zaostanki pri zmogljivostih,'' razmere na obrambnem področju povzema Juvanova. ''Odločilno je, ali bo to ostalo pri politični retoriki ali se bo prevedlo v večletne pogodbe, kadrovske ukrepe in dobavljive zmogljivosti. Še bolj pa, ali bodo zaveznice verjele našim ponovnim obljubam,'' posledice napak iz preteklosti navaja strokovnjakinja.

Bloomberg

Ustvarjanje novega gospodarskega ekosistema

Zadnji vrh Nata je med drugim postregel tudi s forumom NATO Summit Defence Industry Forum, ki je namenjen proizvodnji, naložbam, inovacijam, skupnim naročilom in preusmerjanju denarja v konkretne zmogljivosti. Prav to je po oceni stroke naslednji korak v evoluciji zavezništva, ki ga je generalni sekretar Mark Rutte označil za Nato 3.0. ''Za Slovenijo se odpira prostor predvsem nišne proizvodnje na področju kibernetske varnosti, komunikacij, senzorike, proti-dronskih sistemov in  brezpilotne tehnologije,'' obramboslovka našteva panoge, kjer so prisotni in konkurenčni slovenski nišni dobavitelji.

''Ali mi to znamo izkoristiti, pa je drugo vprašanje,'' opozarja predstojnica katedre.

Predavateljica Garbova pretvorbo naložb v operativne zmogljivosti vidi kot glavni izziv. '' Kupiti opremo in oborožitev ter tudi usposobljene enote ni dovolj, če vse to ni uvedeno v operativno uporabo ter tudi preizkušeno v skupnih usposabljanjih.''

Ekonomist Spruk glede gospodarskih učinkov večjih naložb v obrambo pravi, da je mir 'ena najpomembnejših gospodarskih javnih dobrin, ki ustvarja ugodnejše pogoje financiranja, manj motenj trgovine in dobavnih verig, večjo pripravljenost podjetij za dolgoročne investicije, stabilnejše energetske tokove ter manjši pritisk na zavarovalne in logistične stroške'.

"Domača obrambna industrija je zelo specifična, kajti ne proizvajamo izdelkov, ki bi bili primerni za širok nabor kupcev. Smo nišni,'' pojasnjuje direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar. ''Naša prednost je, da smo majhni in prilagodljivi, zato lahko določene rešitve uvedemo hitreje kot večji tekmeci,'' pravi glede prednosti domačih proizvajalcev, ki se po njegovem poskušajo vse bolj uveljaviti tudi s končnimi izdelki.

Spruk pravi, da ekonomskega multiplikativnega učinka obrambnih izdatkov ne smemo olepševati, zlasti če se denar porabi za nakup opreme v tujini. ''Obrambni izdatki postanejo razvojna politika šele, ko delujejo kot povpraševanje po novih tehnologijah, kompetencah in sofisticiranih proizvodnih postopkih.''

 

Prav na to opozarja fiskalni svet, saj je Davorin Kračun za Bloomberg Adria dejal, da za zdaj sicer ni mogoče ugibati o vplivu na gospodarstvo, a ker se bo rebalans sprejemal dobre tri mesece pred koncem leta, lahko sklepamo, da večji izdatki za obrambo ne bodo pomenili investicij v gospodarstvo ali zaposlovanja, ki bi potencialno lahko imele multiplikativne učinke, temveč nakupe opreme iz uvoza. Tovrstni nakupi ne spodbujajo domače industrije niti ne vplivajo na povpraševanje podjetij in gospodinjstev, je jasen predsednik.

''Glavna težava evropske obrambne industrije je, da ni enotnega signala države, tako kot je to v primeru ZDA,'' izzive Evrope in Slovenije na področju obrambne industrializacije, ki jo prinaša Nato 3.0, ocenjuje Kopač. ''Evropa je od začetka vojne v Ukrajini na področju raziskav in razvoja naredila veliko, čisto nič pa na področju skupne industrializacije,'' je kritičen, saj se nobeno podjetje ne bo odločilo za širitev proizvodnje, če nima zagotovljenih naročil za pet do deset let, pojasnjuje.  

''Obrambni sistem mora podjetjem ponuditi natančno opredeljene probleme, hitro testiranje prototipov in možnost prvega referenčnega naročila,'' se strinja ekonomist Spruk. Brez tega lahko država razpisuje subvencije, vendar ne ustvari trga.

''Najboljši scenarij večjih naložb v obrambo bi bil, da nastane nov ekosistem med obrambo, znanostjo in gospodarstvom,'' napove ekonomist.