Število stečajev v Sloveniji narašča, takšen trend pa je zaznati tudi drugod po Evropi. Izvršni direktor skupine ACREDIA Michael Kolb je dejal:
"Razmere so se opazno zaostrile. Dogodki, ki jih vidimo, niso kratkoročen porast, temveč verižna reakcija, ki vpliva na celotno globalno gospodarstvo."
In medtem ko se gospodarstvo umirja, inflacija narašča.
Lagarde o umikanju
V četrtek je Evropska centralna banka (ECB) sporočila, da ne bodo posegli v obrestne mere. Medtem se je inflacija aprila zvišala na tri odstotke. Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da jo poganja rast cene energije, kar je posledica vojne na Bližnjem vzhodu. Inflacija cen energije je aprila poskočila za 10,9 odstotka, potem ko je marca skočila za 5,1 odstotka. Cene hrane so se zvišale za 2,5 odstotka v aprilu. "Če ne upoštevamo podražitev hrane in energije, se je inflacija znižala na 2,2 odstotka (marca je bila pri 2,3 odstotka). K temu so največ doprinesle pocenitve storitev."
Na vprašanje, kateremu scenariju ECB o vplivu vojne na inflacijo smo bliže, je Lagarde odvrnila:
"Mislim, da si vsi želimo, da bi se vojna hitro končala. Glede na naše podatke smo ohranili obrestne mere nespremenjene. Ne bom rekla, ali smo bližje enemu ali drugemu scenariju, bom pa rekla, da se odmikamo od tistega, kjer želimo biti. Mislim, da ni najbolj relevantna naloga, kje med potencialnimi scenariji in želeno črto smo, ampak, da se od nje odmikamo."
Ogrožena evropska letalca?
Občutno se je podražilo tudi gorivo za letalce. S to težavo se letalske družbe soočajo z različnimi načini. Nekatere uvajajo doplačila, zmanjšujejo število letov (kako je v Sloveniji, pišemo tukaj), upokojujejo stara letala. A glavni izvršni direktor Ryanaira Michael O’Leary je izrekel besede, ki so v javnosti precej odmevale:
"Če bodo cene nafte ostale na teh ravneh, bi lahko oktobra ali novembra propadle dve ali tri evropske letalske družbe, kot sta Wizz Air, ki me sicer želi tožiti, a za to ne bo imela dovolj časa, in airBaltic."
Nadaljeval je z besedami: "Za naše poslovanje je to dobra novica, saj bo konkurence manj."
Donald Trump in Fedova odločitev
Obrestne mere je ohranila tudi ameriška centralna banka Fed, a odločitev je bila daleč od soglasne. Sestanek je bil verjetno zadnji za Jeromea Powella na čelu centralne banke, ki pa guvernerskega stola še ne bo zapustil.
"Po izteku mojega predsedniškega mandata 15. maja bom še naprej opravljal funkcijo guvernerja za obdobje, ki ga je treba še določiti," je Powell dejal na tiskovni konferenci. Mandat se mu sicer konča 15. maja, njegov sedež v Svetu guvernerjev pa ne poteče pred letom 2028. Kot guverner namerava ostati neopažen: "Vedno obstaja samo en predsednik Feda. Ko bo Kevin Warsh potrjen in prisežen, bo postal predsednik."
Na to temo se je na družabnem omrežju Truth Social oglasil ameriški predsednik Donald Trump:
"Jerome 'Prepozni' Powell želi ostati na Fedu, ker ne more dobiti službe nikjer drugje – nihče ga noče."
Trump se sicer redno ne strinja z odločitvami Feda. Kako bo po odhodu Powella, bomo šele videli.
Ko smo že pri Trumpu ...
Kritike je bil ta teden deležen tudi ameriški predsednik Donald Trump. Nemški kancler Friedrich Merz je v nenavadno neposrednem tonu dejal, da ne vidi, "kakšen strateški izhod Američani zdaj izbirajo", ter dodal, da teheranski pogajalci ravnajo "zelo spretno - pravzaprav se zelo spretno ne pogajajo". Posledica:
"Celoten narod je ponižan s strani iranskega vodstva, zlasti teh tako imenovanih revolucionarnih gard."
Besede je v ponedeljek Merz izrekel pred skupino dijakov na srednji šoli v zahodni Nemčiji.
Trump se je odzval, da Merz ne ve, kaj govori. "Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je v redu, da ima Iran jedrsko orožje. Ne ve, o čem govori!" Trump verjame, da če bi Iran imel jedrsko orožje, bi imeli ves svet za talca: "Trenutno z Iranom počnem nekaj, kar bi drugi narodi ali predsedniki morali storiti že zdavnaj. Ni čudno, da Nemčiji gre tako slabo, tako ekonomsko kot drugače!"
.webp){kind=icon}
