Trump dvomi, da bodo grožnje glede Grenlandije spodkopale trgovinski dogovor z Evropo

Predsednik ZDA Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Evropska unija še naprej vlagala v ZDA, tudi če bo uvedel nove carine v povezavi s svojo željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo – predlogom, ki je razburil voditelje na celini.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek dejala, da so Trumpove grožnje »napaka«, ki bi kršila dogovor, sklenjen z EU lani. Uradniki v Evropi so začeli pripravljati povračilne ukrepe, kar bi lahko sprožilo spiralo ukrepov in protukrepov ter ogrozilo sporazum. A ameriški predsednik je možnosti, da bi Evropa to dejansko izvedla, zmanjšal.

"Dvomim," je Trump dejal na tiskovni konferenci v Beli hiši, ko so ga vprašali, ali bi uvedba carin, povezanih z Grenlandijo, lahko povzročila, da bi EU preklicala svoje investicijske zaveze. "Ta dogovor zelo potrebujejo. Res ga potrebujejo, zanj so se zelo trudili. Zato dvomim, da bi šli v to smer."

Zavrnil grožno trgovinske bazuke

Trump je napovedal 10-odstotno carino na blago iz osmih evropskih držav od 1. februarja dalje, ki bi se junija zvišala na 25 odstotkov, razen če bi dosegel dogovor o "nakupu Grenlandije", polavtonomnega ozemlja Danske, zaveznice Nata in članice EU.

Na vprašanje, kako daleč je pripravljen iti, da bi si zagotovil otok, je Trump odgovoril: "Boste videli."

Redek nastop predsednika v prostoru za tiskovne konference Bele hiše je potekal tik pred njegovim odhodom v Davos v Švici na Svetovni gospodarski forum, kjer se bo soočil z evropskimi voditelji, ki so besni zaradi njegovega poskusa prevzema ozemlja zaveznice v Natu – Danske.

"Evropska unija in Združene države so lanskega julija dosegle trgovinski dogovor," je dejala von der Leynova. "V politiki, tako kot v poslu, dogovor velja. In ko si prijatelji sežejo v roke, mora to nekaj pomeniti."

V kasnejšem intervjuju za NewsNation je Trump nakazal, da prav zaradi tega dogovora Evropa svojih groženj ne bo uresničila – hkrati pa je omalovaževal evropske uradnike, ki so zagrozili s trgovinsko "bazuko".

"Mislim, da sploh ne vedo, kaj bazuka pomeni," je dejal Trump. "Karkoli bodo storili proti nam, jim bom vrnil. In vse se jim bo odbilo nazaj."

Pričakuje topel sprejem Evropejcev

Trump je znova izrazil tudi nezadovoljstvo zaradi evropskih kazni proti ameriškim tehnološkim podjetjem, vključno z Applom.

Transatlantski razkol glede predsednikovih ambicij je zasenčil letno srečanje svetovne finančne in politične elite ter poslabšal odnose Washingtona z več ključnimi zavezniki.

Trump je napovedal, da se bodo v Davosu ta teden zvrstili "številni sestanki o Grenlandiji" in da se bodo "stvari pravzaprav iztekle precej dobro".

Omalovaževal je kritike evropskih voditeljev, med njimi francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja, in dejal, da osebno pričakuje toplejši sprejem.

"Vedno me lepo obravnavajo," je dejal Trump. "Malo so ostri, ko me ni zraven, a ko sem tam, so zelo prijazni."

Trump je v zadnjih dneh okrepil pritisk, med drugim z grožnjami, da bo uvedel carine na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Finske, če bodo še naprej nasprotovali njegovemu načrtu. Njegove ambicije glede Grenlandije segajo že v njegov prvi mandat.

Evropa se ne bo "preveč upirala"?

Te dajatve grozijo, da bodo dodatno razburkale trge, kjer so po Trumpovih grožnjah delnice in ameriški dolar že padli, zlato pa je doseglo rekordno raven.

Trump je dejal tudi, da možnost uporabe vojaške sile za zasedbo otoka ostaja odprta – poteza, za katero je danska premierka Mette Frederiksen že v začetku meseca dejala, da bi pomenila konec Nata.

Čeprav je morebitna invazija malo verjetna, je grenlandski premier v torek dejal, da se morajo oblasti začeti pripravljati, saj vojaškega konflikta "ni mogoče izključiti".

 

Trump je v torek napovedal, da se bo v Davosu sestal z več stranmi glede Grenlandije, in zavrnil namige, da bi se Evropa njegovim načrtom "preveč upirala".

Trump trdi, da morajo ZDA nadzorovati otok zaradi svojih nacionalnih interesov, saj naj bi sicer postal dovzeten za vpliv Rusije in Kitajske. Dodal je tudi, da Danska in druge zaveznice v Natu niso dovolj okrepile njegove varnosti.

V torek je odvrnil vprašanja, ali s tem ogroža transatlantsko zavezništvo, ki je temelj svetovnega reda po drugi svetovni vojni.

Bessent je prepričan, da se bo dobro izteklo

"Mislim, da bomo našli rešitev, s katero bo Nato zelo zadovoljen in mi bomo zelo zadovoljni," je dejal Trump. "A potrebujemo to zaradi varnosti. Zaradi nacionalne varnosti in celo svetovne varnosti. Zelo pomembno je."

Svojo zahtevo po ozemlju je povezal tudi z dejstvom, da ni dobil Nobelove nagrade za mir, češ da Norveška nadzira postopek, čeprav o nagrajencih odloča neodvisni odbor. V torek je to trditev ponovil in dejal: "Naj vam nihče ne govori, da Norveška ne odloča."

Finančni minister Scott Bessent je v Davosu v več intervjujih pozval trgovinske partnerje ZDA, naj se ne maščujejo zaradi Trumpovih groženj s carinami, in jih pozval, naj med njegovim obiskom prisluhnejo predsedniku.

"Prepričan sem, da voditelji ne bodo zaostrovali razmer in da se bo vse izteklo zelo dobro," je dejal Bessent na tiskovni konferenci.

Tudi Bessent je, podobno kot Trump, zavrnil možnost, da bi Evropa močno udarila nazaj. Na vprašanje o nevarnosti, da bi Evropa začela prodajati ameriške državne obveznice – ukrep, ki bi imel potresne posledice za trge – je dejal, da gre za "napačno zgodbo".

Evropske države imajo v lasti več bilijonov dolarjev ameriških obveznic in delnic, del teh sredstev je v javnih skladih. Prodaja bi lahko zvišala stroške zadolževanja in znižala tečaje delnic, glede na odvisnost ZDA od tujega kapitala. Večina tržnih strategov meni, da je malo verjetno, da bi oblikovalci politik šli tako daleč.

Macron je omenil tudi možnost uporabe protisila EU proti prisilnim ukrepom, a je nemški kancler Friedrich Merz to idejo umiril.

S pomočjo Hadriane Lowenkron in Dereka Wallbanka