Zelenski in Trump silovito nad Putinovo nafto. Bo Rusija popustila?

Ukrajinska vojna je prerasla ozke okvirje konflikta, saj Rusija s taktiko hibridne vojne poskuša destabilizirati Nato in ga prisiliti, da se osredotoči na lastno obrambo, s čimer bi se avtomatično zmanjšala podpora Ukrajini.

Dogajanje na fronti je namreč v zadnjih mesecih zastalo, saj nobena od strani ne beleži večjih ozemeljskih pridobitev, kar tako Kijev kot Moskvo sili v prilagajanje strategije in taktike. Ukrajinci s taktiko napadov na rusko energetsko infrastrukturo poskušajo Moskvo na eni strani prikrajšati za petrorublje, na drugi pa omejiti dobavo goriva ruskih enotam na fronti.

Tako je Rusija od maja, ko je zagnala novo obsežno ofenzivo, osvojila le 0,4 odstotka novega ukrajinskega ozemlja, pri tem pa ni osvojila večjega ali strateško pomembnega kraja.  

Vprašljiv učinek

A poznavalci so glede ukrajinske taktike skeptični: "Ocenjujem, da se vloga ukrajinskih napadov precenjuje, kar konec koncev potrjuje tudi stanje na bojišču," pravi geopolitični analitik in varnostni strokovnjak Klemen Grošelj.

Velik, če ne kar odločilen vpliv na potek vojne, ima podpora velesil na obeh straneh. "Dejstvo ostaja, da dokler tri velike sile Rusija, ZDA in Kitajska ne dosežejo dogovora o medsebojnih odnosih in razmerjih, se vojna v Ukrajini ne bo končala," o širšem kontekstu skoraj štiri leta trajajoče vojne meni poznavalec.

Tako je ameriški predsednik Donald Trump, potem ko mu ni uspelo doseči dogovora s Putinom na srečanju na Aljaski, znova obrnil ploščo in dejal, da lahko Ukrajina osvobodi zasedena ozemlja, Kijev pa je okrepil napade na rusko energetsko infrastrukturo.

Poveljnik ukrajinske vojske Oleksander Sirski je zatrdil, da je bilo v septembru napadov na rusko infrastrukturo vsaj 70. Tudi na strani povpraševanja ZDA s sekundarnimi carinami stopnjujejo pritisk na ruski strateški podpornici in odjemalki energentov – Kitajsko in Indijo.

Zahodni opazovalci menijo, da je sprememba ukrajinske taktike posledica okrepljene podpore ZDA. Tako je FT pred dnevi razkril, da ameriški obveščevalci Ukrajino ne samo zalagajo s podatki, ampak aktivno sodelujejo pri pripravi napadov na rusko energetsko infrastrukturo z namenom oslabitve gospodarstva. Ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski medtem pritiska na Washington, naj Ukrajini omogoči razširitev napadov na cilje globoko v Rusiji z ameriškim orožjem, specifično z manevrirnimi raketami tomahawk.

"Ali bodo imeli napadi na rusko naftno-plinsko industrijo vpliv? Močno dvomim, prav tako sem skeptičen do groženj z dobavami tomahawkov," o učinku spremembe strategije meni Grošelj. Cena posamezne rakete, ki lahko doseže do 2.500 kilometrov oddaljene cilje, je 2,5 milijona dolarjev.

Ukrajina sicer trdi, da se je ruska proizvodnja bencina zmanjšala za 20 odstotkov, BBC pa, da v nekaterih ruskih krajih poročajo o pomanjkanju goriva na črpalkah. Britanski časnik Guardian celo navaja, da morajo ruske čete varčevati z gorivom. JPMorgan Chase pravi, da je proizvodnja v rafinerijah upadala pod pet milijonov sodov na dan, kar je najnižja raven od aprila 2022.

Denis Mancevič iz NC3 in dober poznavalec posovjetskega prostora dvomi o navedbah o učinku napadov na rusko zmožnost vojskovanja. "Pri ocenah o vplivu napadov na energetsko industrijo gre za pretiravanje, sploh pri tem, da bi takšni napadi lahko bistveno vplivali na vojno oziroma rusko zmožnost njenega nadaljevanja," pravi.

Vendar je Wall Street Journal zapisal, da se bo Trump po nedavnem premirju v Gazi osredotočil na končanje vojne v Ukrajini, pri tem pa se bo zanašal na krepitev pritiska na Rusijo. Ne nazadnje bo v Beli hiši konec tedna gostil Zelenskega, kjer bodo glavna tema dobave tomahawkov. "Med obiski Izraela in Egipta je Trump omenil vojno med Rusijo in Ukrajino ter poudaril, kako si, medtem ko je hvalil svoje dosežke v enem večjem konfliktu, še vedno prizadeva za rešitev drugega," so zapisali pri WSJ.  

Putinov vojni stroj pokašljuje

Pričakujemo lahko torej, da se bo pritisk na končanje ukrajinske vojne okrepil, ni pa jasno, ali bo imel učinek. To se lahko zgodi le, če bodo Rusi vojno oziroma njene posledice, pred katerimi so bili doslej v veliki meri izolirani, občutili na lastni koži. "Škoda napadov na infrastrukturo nedvomno nastaja, a se ta meri v začasnih izpadih proizvodnje naftnih derivatov na lokalni ravni, kjer posledično prihaja do njihovega pomanjkanja za prebivalstvo in gospodarstvo, a ne vojsko," pojasnjuje Mancevič.

 

Prehod Rusije na vojno gospodarstvo, ki ga podpira obsežna trgovina z energenti s Kitajsko in Indijo, sicer državo zaenkrat ščiti pred negativnimi posledicami zahodnih sankcij in mednarodne izolacije. Moskva je od leta 2022 obrambne izdatke povzdignila na osupljivo raven, saj je za izdelavo orožja porabila že 263 milijard dolarjev.

Rusko vojno gospodarstvo ne zagotavlja le dobro plačanih delovnih mest in ne skrbi le za rekordno nizko brezposelnost, ki je bila avgusta tik nad dvema odstotkoma, ampak na račun izvoza polni tudi kremeljsko blagajno. "Rusija je letos načrtno dvignila izdatke za obrambo na približno 15 milijard rubljev," pravi profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Rok Spruk. To je približno sedem odstotkov BDP in okrog 35 do 40 odstotkov zveznega izdatkovnega proračuna.

Vendar gre za dvorezen meč, saj tudi vojna ekonomija sredi dejanske vojne kaže znake ohlajanja. BDP se je v prvih sedmih mesecih leta povečal za 1,1 odstotka, kar je malenkost nad spodnjo mejo napovedi ruske centralne banke. Trenutni trendi kažejo, da bo letošnja rast 0,7-odstotna (ruski statistiki sicer napovedujejo enoodstotno), to pa je bistveno pod napovedmi. O upadanju kreditne sposobnosti Rusov na račun rekordno visokih obrestnih mer, s katerimi država ščiti rubelj, poročajo tudi večje ruske banke, ki beležijo porast slabih posojil; nekatere celo razmišljajo o zaprositvi za državno pomoč, če se bo trend v 2026 nadaljeval.

"Da bi obdržala dotok vojakov in delavcev v obrambni sektor, Rusija ponuja visoke prijavne bonuse ter nadpovprečne plače, kar odvrača delovno silo iz civilnih dejavnosti in dviga stroške dela," o neravnovesjih, ki jih povzroča sistem, pravi Spruk. "V kombinaciji z demografskim krčem to povzroča ozka grla, pritisk na plače in inflacijske pritiske, centralna banka odgovarja z zelo visokimi obrestnimi merami in selektivnimi kapitalskimi omejitvami, kar pa nesorazmerno obremenjuje stroške kapitala v nevojaškem delu gospodarstva in kreditno posredništvo," ocenjuje posledice ekonomist.

Vpliv na javno mnenje

Taktika napadov na energetsko infrastrukturo, pri čemer ti potekajo tudi v obratni smeri, torej z ruske strani na energetsko omrežje Ukrajine, neposredno na sposobnost bojevanja ene ali druge strani nima vpliva. Imajo pa lahko napadi prek draženja ali pomanjkanja goriva na civilno prebivalstvo psihološki učinek, ki bi lahko okrepil pritisk na putinistični režim, in tako posredno vplival na pripravljenost Rusije za nadaljevanje vojne.

"Ključen cilj teh napadov je v Rusiji vplivati na javno mnenje prek pomanjkanja goriva," kalkulaciji Kijeva in zahodnih zaveznikov pritrjuje Grošelj. Toda v isti sapi dodaja, da je nemogoče oceniti, ali je takšen tudi učinek. "Močno dvomim, da bo to vplivalo na javno mnenje, mislim celo, da bo imelo nasproten učinek, kar je razvidno iz primerov napadov na ruska obmejna mesta in regije, ki so podporo vojni celo okrepili," svari strokovnjak.

Podobno skeptičen je Mancevič, ki pravi, da je prioriteta oskrba vojske, ki ni ogrožena. Napadi vodijo v "višje cene naftnih derivatov in nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva, a to Kremlja ne zanima". Dodaja, da tudi morebitna uporaba tomahawkov ne bo imela bistvenega vpliva na proizvodnjo oziroma jih bo Kijev uporabil za napade na 'vrednejše' vojaške cilje.

Grošelj opozarja celo pred nadaljnjo eskalacijo vojne na račun nove oborožitve in dodaja – na to je opozoril tudi Putin –, da Rusiji bolj škodijo nižje cene nafte na mednarodnih trgih. "Bolj kot napadi na rusko državno blagajno vpliva globalna cena nafte, ki je za Rusijo v tem trenutku neugodna," pravi. Nafta brent, s katero se trguje pri dobrih 62 dolarjih za sod, se je od konca septembra pocenila za 11 odstotkov.

A Putin je v luči napadov in višjih domačih cen goriv oktobra omilil pravila za podeljevanje subvencij rafinerijam, piše Bloomberg. Z državno pomočjo jim tako omogoča, da te domači trg z bencinom in dizlom še naprej zalagajo po ugodnejših cenah oziroma jih spodbuja, da proizvodnje ne preusmerijo v izvoz.