Revitalizacija ISIS: Bi nas nedavni porast terorizma v Siriji moral skrbeti?

Ko sta si prejšnji mesec Izrael in Iran izmenjevala raketne udarce in je Bližnji vzhod zadrževal dih, je v sirski prestolnici Damask prišlo do terorističnega napada na cerkev. Napad so nove prehodne oblasti pripisale radikalni islamistični organizaciji Islamska država – znani predvsem pod kratico ISIS –, za kar pa ta, kot je to sicer počela v preteklosti, ni prevzela odgovornosti.

Le dan pred začetkom tako imenovane 12-dnevne vojne med Izraelom in Iranom je agencija Reuters poročala, da številni uradniki tako bližnjevzhodnih kot tudi zahodnih držav opozarjajo pred vzponom teroristične organizacije, ki je pred desetletjem pustila krvavi pečat nad regijo in svetom. Kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu in ali bi nas nedavni dogodki v Siriji morali skrbeti?

Nedavna oživitev dejavnosti Islamske države v Siriji

Do 8. decembra lani je Siriji vladal samodržni predsednik Bašar Al Asad, čigar dinastija si je državo dobrih 50 let lastila kot lasten fevd. Nato so islamistični uporniki iz severozahodne province Idlib v 11-dnevni bliskoviti ofenzivi, ki je sledila precejšnji šibitvi Asadovih sil in njenih zaveznikov – Irana, libanonskega gibanja Hezbolah in Rusije –, v rekordnem času strmoglavili Asadov režim.

Bašarja je na čelu države zamenjal reformirani islamist in nekdanji član teroristične skupine Al Kaida Ahmed Al Šara, ki je doslej oblikoval prehodno vlado, poskušal konsolidirati oblast in dosegel nekaj pomembnih zunanjepolitičnih uspehov, predvsem odpravo ameriških sankcij proti Siriji.

Kot opozarja možganski trust Middle East Insitute, je od padca Asadovega režima število napadov Islamske države močno upadlo, vendar je v zadnjem času opaziti pomembne znake revitalizacije te nekoč močne teroristične skupine. Radikalna islamistična organizacija je konec maja prvič po padcu Asadovega režima uspešno izvedla dva napada na sirsko prehodno vlado, nato pa na predzadnjo soboto junija še napad na cerkev Mar Elias v Damasku, v katerem je bilo ubitih 25 ljudi.

ISIS naj bi začel spet mobilizirati borce v Siriji in Iraku, identificirati nove vladne in varnostne cilje, razdeljevati orožje in krepiti prizadevanja za novačenje novih borcev, je še poročala agencija Reuters. Varnostno-obveščevalne službe v Siriji in Iraku naj bi letos preprečile vsaj ducat načrtovanih napadov.

Bloomberg

 

Čeprav smo v zadnjih letih o Islamski državi slišali manj, ta nikoli ni zares izginila. Na vrhuncu svoje moči je obvladovala 88 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, ki se je raztezalo čez iraško-sirsko mejo, v njej pa je živelo skoraj osem milijonov ljudi. IS je v Siriji in Iraku nadzirala 40 odstotkov ozemlja obeh držav. Do decembra 2017 je ekstremistična organizacija izgubila 95 odstotkov ozemlja.

Njenega voditelja Abu Bakra Al Bagdadija so ameriške posebne enote umorile šele leta 2019 v sirski provinci Idlib, kjer je takrat vladala islamistična skupina trenutnega sirskega predsednika Al Šare, njene aktivnosti pa so se okrepile drugje po svetu: predvsem v Afganistanu, zahodni in vzhodni Afriki.

Varnostno-politični vakuum v Siriji

"Prehodna vlada v Siriji je z varnostnega vidika preobremenjena. Preprosto nima dovolj kadrov, da bi utrdila nadzor nad celotno državo," je zapisal Charles Lister, strokovnjak za Sirijo z Middle East Instituta. Nove sirske oborožene sile namreč nimajo nadzora nad vzhodnim delom Sirije, kjer delujejo Sirske demokratične sile (SDF); predvsem kurdska milica, ki je bila v boju proti IS pomembna zaveznica ZDA. Nove oblasti se spoprijemajo tudi z oboroženimi upori nekdanjemu režimu zvestih sil.

Sirski predsednik Al Šara je prav tako postavljen pred dvojni izziv, ki ga opiše politolog Alexander Purton: "Njegovi podporniki so ga nenehno vlekli v dve nasprotni smeri. Spopadi med nezadovoljno manjšinsko versko ločino alavitov in novo vlado so marca privedli do izbruha sovraštva proti prvim. Številni suniti [verska ločina, ki zajema večino sirskega prebivalstva] so še vedno zelo jezni zaradi zločinov Asadove vlade in menijo, da Al Šara ne stori dovolj za popravo teh krivic." 

"Druga težava je Izrael, ki ga moti obstoj sunitske džihadistične države na njegovi meji, zato je vdrl v Sirijo, da bi ustvaril tamponsko cono," pojasni politolog in doda: "Trenutne razmere koristijo predvsem Al Kaidi in ISIS – ta je še vedno precej aktiven na vzhodu države. Šibkost nove vlade omogoča 'pravim džihadistom', da se predstavljajo kot boljša možnost."

"Kaže, da se ISIS po padcu Asadovega režima reorganizira in izkorišča vakuum moči v vzhodni puščavi države. Kmalu po padcu Asadovega režima je skupina zasegla orožje in strelivo, ki so ga za seboj pustile sile prejšnjega režima in skupine, ki jih podpira Iran, in zdi se, da so bile nekatere vodilne osebnosti izpuščene iz zaporov prejšnjega režima," je povedal Nanar Hawach, strokovnjak za Sirijo iz možganskega trusta Crisis Group.

Hawach dodaja, da od padca režima ISIS očitno pospešuje prizadevanja za novačenje, pri čemer izkorišča revne skupnosti in nekdanje zagrizene pripadnike HTS, ki niso zadovoljni z bolj liberalno potjo nove oblasti.

Bloomberg

 

V severovzhodni Siriji, ki jo nadzirajo kurdske sile SDF s podporo ZDA, je trenutno zaprtih 10 tisoč borcev ISIS in 60 tisoč njihovih družinskih članov. Leta 2022 so borci ISIS poskušali pobegniti iz zapora Al Hasakah. Razmere jim je uspelo obvladati šele z zračnimi napadi koalicije, vendar je 400 borcev še vedno pogrešanih. "Ker so sile SDF stisnjene med Turčijo in novo sirsko vlado, si lahko predstavljamo, da je skrb za zapornike zadnja prioriteta. To ustvarja pogoje za krizo," meni poznavalec Purton.

"Ko so se ob padcu Asadovega režima začeli zahodni zračni napadi na cilje IS v Siriji, je približno 1.500 njenih borcev pobegnilo v mesta. Celice ISIS so bile februarja močno oslabljene, a imajo veliko večjo avtonomijo, zaradi česar so tudi bolj nevarne, saj pripravljajo lastne napade," položaj terorizma pred napadom na cerkev Mar Elias v južnem Damasku predstavi strokovnjak za terorizem Arthur Quesnay, raziskovalec na Univerzi Sorbonne.

"Seveda je bilo pričakovano, da bo ISIS storil kaj takega. Verjamem, da je odgovoren za napad, pri čemer je bil načrt napasti štiri cerkve, ne le Mar Elias. Ni še jasno, ali imajo širšo strateško koordinacijo in strategijo. Moji viri so mi povedali, da sta napad izvedla dva iraška državljana, ki sta prišla iz taborišča Al Hol v severovzhodni Siriji," razkrije.

Nujnost gospodarske obnove države

"Trajen poraz ISIS bo mogoč le, če bo prehod v Siriji uspešen – z oblikovanjem vlade, ki bo zastopala vso bogato raznolikost države; z gospodarstvom, ki bo z odpravo sankcij lahko zadihalo, znatnimi naložbami, obnovo infrastrukture in rekonstrukcijo; ter s postopno demobilizacijo družbe, ki je bila v skoraj 14 letih brutalnega državljanskega konflikta prekomerno militarizirana," je še zapisal Lister.

Al Šara se spopada tudi z drugimi težavami. Po prevzemu funkcije je namreč omilil svojo islamistično retoriko in se zavzel za spravo, kar ni všeč številnim zvestim in salafistično orientiranim pripadnikom njegove islamistične organizacije Hajat Tahrir al Šam. Prav tako mora poskrbeti za gospodarsko obnovo vojno razdejane države, ki je posredno povezana z naraščanjem ekstremizma.

"Brez bistvenega izboljšanja ekonomskega položaja bodo suniti in islamistični borci ostajali nezadovoljni in frustrirani, posledično pa nenaklonjeni in celo sovražni do manjšin," je povedal poznavalec regije in docent na Fakulteti za menedžment na Univerzi na Primorskem Primož Šterbenc ter opozoril, da številni novi pridigarji v sirskih mošejah zagovarjajo sunitska konservativna stališča.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar