Nove grožnje Donalda Trumpa z novim orožjem

Zdi se, da je predsednik Donald Trump v ponedeljek izumil novo orožje, ko je zagrozil s tako imenovanimi "sekundarnimi carinami" državam, ki kupujejo nafto iz Venezuele, da bi jih odvrnil od trgovanja z njimi.

Besede je izrekel najprej prek platforme Truth Social, nato pa jih še potrdil v izvršnem ukazu, kjer je zapisano, da državam grozijo 25-odstotne carine, če kupujejo nafto in plin iz Venezuele, ki je že pod strogimi sankcijami ZDA. Na ta način Trump izvaja pritisk na Venezuelo za deset tisoče kriminalcev, ki jih je po besedah Trumpa Venezuela poslala v ZDA.

Nov pristop dopolnjuje vse večji seznam orodij, ki jih Trump uporablja kot vzvod pri prizadevanjih za doseganje ciljev svoje zunanje in notranje politike. Poteza bo zagotovo prispevala k povečanju napetosti z latinskoameriško državo glede priseljevanja in zunanje politike.

"To je nov koncept v ekonomski vojni," je dejal Francisco Monaldi, direktor, pristojen za latinskoameriške energetske politike, na Bakerjevem inštitutu za javno politiko Univerze Rice v Houstonu. "Kako je to izvršljivo? Seveda ni jasno."

Zdi se, da si Trump z grožnjo izmišlja kombinacijo carin in tako imenovanih sekundarnih sankcij, finančnih kazni, ki jih je mogoče naložiti drugim državam ali ljudem zaradi poslovanja s sankcioniranimi subjekti. Tarče njegovih "sekundarnih carin" bi se lahko zelo razlikovale glede na to, da venezuelska nafta potuje v ZDA, Španijo, Indijo in na črni trg.

Prve tri države pokrivajo licence za Chevron Corp., Repsol SA in Reliance Industries Ltd., medtem ko na črnem trgu prevladuje Kitajska.

"To je usmerjeno proti Kitajski, ker je v bistvu črni trg za venezuelsko nafto," je dejal Monaldi. "Ne bi jim bilo treba uvesti sekundarnih tarif, če ne bi bilo Kitajske."

Tarče niso eksplicitno navedene

Trumpov izvršni ukaz daje državnemu sekretarju Marcu Rubiu diskrecijsko pravico, da se od 2. aprila naprej odloči, ali bodo 25-odstotne carine uvedene proti državi, ki neposredno ali posredno uvaža venezuelsko nafto.

Čeprav ukaz ne navaja točno tarč sekundarnih carin, pa določa, da če bi Kitajska uvedla takšno carino, se ne bi nanašala le na celino, temveč tudi na Hongkong in Macao. Razen Venezuele je bila Kitajska edina država, imenovana v ukazu.

Strokovnjaki menijo, da je ta Trumpova poteza razumljiva, ameriški predsednik pa je tudi namignil, da je manj nagnjen k uvedbi finančnih sankcij. Septembra je sankcije opisal kot tiste, ki lahko ubijejo dolar in "vse, kar dolar predstavlja". Po njegovem mnenju se lahko carine uporabljajo kot pogajalsko orodje in kot ukrep za povečanje prihodkov.

Carine se lahko povečajo ali znižajo, kar kaže na to, da bi Trump lahko zvišal tarife za države, ki kupujejo energijo iz Venezuele, do 30 odstotkov ali več, če bodo še naprej nasprotovale politiki ZDA, ali pa počasi zniževal odstotek, če bodo napredovale pri izpolnjevanju zahtev ZDA.

Raje carine kot finančne sankcije

"Včasih na carine gleda kot na obliko sankcij," je dejal Josh Lipsky, višji direktor geoekonomskega centra Atlantic Council. "Verjame, in o tem je bil jasen že od kampanje, da finančne sankcije vodijo k dedolarizaciji." Lipsky je v intervjuju dejal, da bi nekdanji predsednik Joe Biden morda moral razširiti uporabo orodij gospodarskega upravljanja države, a da Trump "ustvarja povsem nova orodja".

Finančni minister Scott Bessent je Trumpovo uporabo carin opisal kot razdeljeno na tri vedra – orodje za pridobitev finančnega vzvoda v pogajanjih, ukrep za ustvarjanje prihodkov za izravnavo stroškov podaljšanja znižanja davkov iz leta 2017 in kot način za ponovno uravnoteženje trgovine v korist ZDA.

Trump je pokazal zanimanje za vse tri, včasih tudi hkrati. Na začetku drugega mandata je državi Kolumbiji grozil s sankcijami, carinami, vizumskimi omejitvami in celo vrsto drugih kazni za zavračanje sprejema deportiranih migrantov. Kolumbijska vlada se je hitro umaknila zaradi strahu pred drago trgovinsko vojno z ZDA.

"V Trumpovih mislih je prednost carin ta, da tudi če druga stran ne popusti in jih morate uvesti, dobite vsaj nekaj denarja," je dejal Peter Harrell, nekdanji višji direktor za mednarodno ekonomijo in konkurenčnost v Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar