Kaj bodo prihodnja štiri leta Trumpove administracije kot "zlata doba za ZDA" pomenila za Evropsko unijo in ameriške zaveznice v Natu?
"Donalda Trumpa je treba razumeti kot poslovneža, ki začenja zelo visoko, potem pa z občutkom za posel sklene sporazum," je v TV-oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV povedal politolog in obramboslovec Bogomil Ferfila s Fakultete za mednarodne in slovenske študije Nove univerze.
Evropska unija kot ključni zaveznik ZDA
Ferfila je izpostavil, da ZDA nimajo veliko zaveznikov, zato potrebujejo Evropsko unijo. Ob tem je opozoril, da Trump v svojem inavguracijskem govoru ni omenjal Kanade ali Grenlandije, kar kaže, da je "stopil nekaj korakov nazaj". Iz uvodnih izjav je mogoče sklepati tudi, da Trump ne bo zaostroval odnosov s Kitajsko. To potrjuje tudi njegova odločitev po prisegi, s katero je omogočil ponovno delovanje TikToka v ZDA.
Preberi še
Učinek Donalda Trumpa: kako so odzvali borzni trgi?
Vrednost indeksa 50 delnic evroobmočja Euro Stoxx se je v današnjem trgovanju znižala.
21.01.2025
Trump ukinja enoto za podnebje, svetovne velesile v tekmi za surovine
Najnovejši geopolitični pretresi razkrivajo, da so se velike svetovne sile boja proti podnebnim spremembam lotile s figo v žepu. Trump že prvi dan predsednikovanja ukinil enoto za podnebje.
21.01.2025
Trumpove carine da ali ne? Trgi pravijo ne
Pogodbe za indeks S&P 500 so se zvišale za 0,4 odstotka.
20.01.2025
Kakšen je Trumpov načrt zlate dobe ameriškega gospodarstva?
Zapiranje mehiške meje, izgon migrantov in carine utegnejo okrepiti inflacijo, ne nižati.
20.01.2025
Fotogalerija Trumpove prisege: Kdo je bil in kdo je manjkal?
Trump je namreč občutljiv na to kdo in koliko ljudi je prisotnih na njegovi inavguraciji, pravi politolog Blaž Vrečko Ilc.
20.01.2025
Po Ferfilovem mnenju bi lahko Trump poskušal skleniti nov dogovor z Xi Jinpingom o razdelitvi interesnih sfer med velesilama. Prav tako meni, da je zdaj čas za ponovno razdelitev kart med Evropo in Kitajsko, kar vidi kot "glavni adut Evropske unije".
Pritisk na članice Nata zaradi višjih obrambnih izdatkov
Trump je v svojem govoru ponovno izpostavil potrebo po zvišanju obrambnih izdatkov članic Nata na pet odstotkov BDP. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je v TV-oddaji poudarila, da so slovenski načrti za obrambne izdatke do leta 2040 usmerjeni na dva odstotka BDP. Višje številke bi zato za Slovenijo predstavljale nov izziv in sprožile razpravo o tem, kaj je sploh izvedljivo.
Evropa se ne da |
|
---|---|
Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je v torkovem govoru v Davosu napovedala ukrepe, s katerimi se bo Evropa borila proti geopolitičnim spremembam, ki najbolj prizadenejo staro celino. Napovedala je, da bo EK prihodnji teden predstavila kompas konkurenčnosti, ki ga bodo uporabljali naslednjih pet let. Poudarek bo na povečanju produktivnosti in zmanjševanju zaostanka za konkurenco z inovacijami. Nadaljevali bodo delo na skupnem načrtu za razogljičenje, posvetili pa se bodo tudi zmanjševanju birokracije. Von der Leyen je nato podrobneje obdelala tri temelje, na katerih sloni nova evropska strategija. - Krepitev trga kapitala: "Približno 300 milijard evrov prihrankov evropskih družin se vsako leto naloži v tujino. To je ključni problem, ki ovira rast naših tehnoloških startupov in našega inovativnega sektorja čiste tehnologije," je dejala. - Poenostavitev regulacije: "Preveč naših vrhunskih talentov zapušča Evropsko unijo, ker je drugje lažje razvijati svoja podjetja, preveč podjetij pa zaradi nepotrebne birokracije neha vlagati v Evropo. Tukaj moramo delovati na vseh ravneh - celinski, nacionalni in lokalni, " je dejala in napovedala nov niz pravil, ki bodo odpravila ovire. - Energetika: Kot tretjo osnovo je izpostavila energetiko, češ da je Evropa pred začetkom Putinovega napada na Ukrajino iz Rusije prejemala 45 odstotkov zalog plina in 50 odstotkov uvoza premoga. |
Slovenska vojska: kadri in finančni izzivi
Ključna težava Slovenske vojske ostaja pomanjkanje kadrov. Po mnenju Juvan bi zvišanje plač gotovo povzročilo podobne zahteve tudi pri drugih poklicnih skupinah. Izjave o višanju obrambnih izdatkov pa po njenem kažejo predvsem na željo Trumpa, da med članicami Nata okrepi delitev bremen. Pri tem bo ključno vlogo odigrala tudi usoda vojaškega spopada v Ukrajini.
Kolektivna obramba kot bistvo Nata
Na globalni ravni ZDA namenijo največji znesek za obrambo, brez ameriške pomoči pa Ukrajina ne bi zmogla obstati. Evropske članice Nata se po besedah Juvan ne morejo same zoperstaviti Rusiji, ki ima "premoč v tankih in številu vojakov". Bistvo Nata ostaja kolektivna obramba, kar so po mnenju sogovornikov Trumpu jasno dali vedeti tudi njegovi svetovalci.
Trumpova zunanja politika in strateške odločitve bodo v prihodnjih letih pomembno vplivale na odnose med ZDA, Evropsko unijo in preostalim svetom. Pri tem se bodo države Nata morale prilagoditi novim izzivom in zahtevam, ki jih prinaša delitev odgovornosti znotraj zavezništva.