Ladijski promet v Hormuški ožini je bil v nedeljo zgodaj skoraj povsem ustavljen, potem ko je Iran preklical svojo odločitev o ponovnem odprtju plovnega območja in streljal na plovila, ki so poskušala prečkati ožino. Opozoril je, da bo blokiral tranzit, dokler bo trajala ameriška blokada iranskih pristanišč.
Zastoj zaradi Hormuza – skozi katerega je pred ameriško-izraelsko vojno proti Iranu prečkala približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina – grozi, da bo poglobil energetsko krizo, ki pesti svetovno gospodarstvo, in spodkopal pričakovanja o skorajšnjem mirovnem sporazumu, ki ga je napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Hormuz je eno od več nerešenih vprašanj v mirovnih pogovorih, vključno z iranskim jedrskim programom in izraelsko invazijo na Libanon.
''Ladje čakajo na navodila iranskih oboroženih sil, da ugotovijo, ali lahko prečkajo to pot,'' je v nedeljo poročala iranska poluradna tiskovna agencija Mehr.
Kljub temu je v soboto pozno zvečer predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf, ki je vodil iransko delegacijo na pogovorih z ZDA v začetku tega meseca v Pakistanu, dejal, da čeprav vrzeli "še vedno ostajajo precejšnje", pogajanja napredujejo. Dodal je, da so iranske oborožene sile pripravljene ukrepati tudi med pogajanji.
"Nemogoče je, da bi drugi prečkali Hormuško ožino, medtem ko mi ne moremo," je dejal v televizijskem nagovoru, pri čemer se je skliceval na ameriško pomorsko blokado.
Medtem se ameriška vojska pripravlja na vkrcanje na tankerje, povezane z Iranom, in zaseg komercialnih ladij v mednarodnih vodah, da bi prisilila Iran k ponovnemu odprtju Hormuške ožine, je v soboto poročal Wall Street Journal, ki se je skliceval na anonimne ameriške uradnike. Bela hiša se ni takoj odzvala na prošnjo za komentar o poročanju Journala.
Mornarica Korpusa islamske revolucionarne garde je v soboto popoldne izdala izjavo, v kateri je opozorila plovila, naj ne zapustijo svojih sidrišč v Perzijskem zalivu in Omanskem morju, ter da bo približevanje ožini "šteto za sodelovanje s sovražnikom, plovilo, ki krši pravila, pa bo tarča napadov."
''Želeli so ponovno zapreti ožino, kot to počnejo že leta, in ne morejo nas izsiljevati,'' je Trump v soboto novinarjem povedal o Iranu, čeprav je bila ožina odprta, dokler ZDA in Izrael pred sedmimi tedni nista začeli bombardiranj. ''Do konca dneva bomo imeli nekaj informacij. Pogovarjamo se z njimi. Zavzemamo odločno stališče.''
Premirje v Libanonu se ruši
Obstajali so tudi znaki, da se premirje v Libanonu – povezano z iransko odločitvijo, da dovoli promet čez Hormuško ožino – morda ruši. Izraelske obrambne sile so sporočile, da so napadle "saboterje", ki so se približevali njihovim četam, s čimer so kršile premirje. Dogodki kvarijo naraščajoči optimizem, da se ZDA in Iran bližata širokemu sporazumu o koncu vojne, ki je terjala na tisoče življenj in prekinila izvoz energije iz Perzijskega zaliva.
V soboto je Izrael napadel tako imenovano "teroristično celico" v južnem Libanonu, kjer je zaradi invazije umrlo okoli 2.000 ljudi in razseljenih več kot milijon. Predsednik Emmanuel Macron je tudi povedal, da je bil v napadu na mirovnike ZN v Libanonu ubit francoski vojak, in namignil, da je za to kriv Hezbolah – iranski posrednik, proti kateremu se bori Izrael.
Trump je v soboto dejal, da z Iranom potekajo "zelo dobri pogovori". Dan prej je povedal, da bodo ZDA sodelovale z Islamsko republiko pri prevzemu "jedrskega prahu" države.
Vendar je Esmail Baghaei, tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva, za državno televizijo povedal, da je obogateni uran "za nas tako svet kot iranska zemlja in da ga pod nobenim pogojem ne bomo nikamor prenesli".
Material, za katerega ZDA trdijo, da je bil po bombardiranju iranskih jedrskih objektov med lanskoletno 12-dnevno vojno zakopan globoko pod zemljo, je v središču prizadevanj za končanje konflikta, njegova usoda pa je ključnega pomena za vsak širši dogovor.
Zagon za trajen mir se je gradil konec prejšnjega tedna. Razpoke so se začele pojavljati v soboto, ko je Iran kritiziral nadaljnjo ameriško blokado.
Britanska mornarica je kmalu zatem sporočila, da so se tankerju približali vojaško plovilo IRGC, preden so nanj streljali, in dodala, da sta plovilo in njena posadka varna. V ločenem incidentu ob obali Omana je neznani izstrelek zadel kontejnersko ladjo.
Iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej je v izjavi ob dnevu nacionalne vojske dejal, da je iranska ''mornarica pripravljena, da sovražnikom pokaže grenkobo novih porazov''. Ni bilo jasno, ali je bilo njegovo sporočilo neposreden odziv na dogajanje v zvezi s Hormuško krizo.
Iran ima nadzor nad ožino in si bo svoje pravice zagotovil "bodisi za pogajalsko mizo bodisi na terenu," je po poročanju poluradne tiskovne agencije Mehr dejal iranski prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref.
''Čeprav se zdi, da je na vidiku dogovor, ki bi lahko končal trenutni krog sovražnosti med ZDA in Iranom ter olajšal stanje na energetskih trgih, verjetno ne bo privedel do popolnega ali trajnega miru,'' so v poročilu zapisali analitiki Bloomberg Economics, vključno z Jennifer Welch. ''Ocenjujemo, da bo vsak dogovor omejen in krhek.''
Trump je v petkovem telefonskem intervjuju za Bloomberg povedal, da se je Iran strinjal, da bo za nedoločen čas začasno ustavil svoj jedrski program, in da je »večina glavnih točk« v pogovorih z državo dokončno dogovorjenih.
Predsednik je v intervjuju omenil tudi grožnjo ponovnih napadov na Iran, ko se bo trenutno premirje izteklo v nekaj dneh. ''Morda ga ne bom podaljšal, zato imate blokado in na žalost moramo spet začeti metati bombe,'' je dejal.
Trumpove izjave in petkova izjava o Hormuzu so bili najnovejši znaki, da strani v zakulisju delata na dogovoru, potem ko njun prvi krog neposrednih pogovorov v Pakistanu pred kratkim ni prinesel dogovora.
Iran se je v vojni maščeval z napadi na ameriške baze po vsej regiji in napadi na naftno in plinsko infrastrukturo ameriških zaveznikov v Perzijskem zalivu, kar je sprožilo svetovno energetsko krizo.
Cene nafte, goriva in zemeljskega plina so strmo padle zaradi upanja, da bodo najnovejši dogodki pomenili konec vojne in da bo več zalog energije lahko varno prehajalo skozi Hormuz. Surova nafta brent se je v petek znižala za devet odstotkov na približno 90 dolarjev za sod. Padle so tudi cene dizelskega goriva v ZDA in Evropi.
Opazno je, da so se poleg glavnih terminskih cen znatno znižale tudi realne cene nafte. V petek je nafta Brent, najpomembnejša fizična cena na svetu, prvič po 11. marcu padla pod 100 dolarjev za sod. Delnice so nadaljevale svojo rast zaradi ugibanj, da se bo vojna kmalu končala.
Eden od predlogov, o katerih se razpravlja, je, da bi ZDA sprostile 20 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, če se Teheran odpove svojim zalogam obogatenega urana, je poročal Axios, ki se je skliceval na dva ameriška uradnika in dva druga neimenovana vira, seznanjena s pogovori.
Trump je v telefonskem intervjuju to idejo zavrnil in na vprašanje, ali bo sprostil 20 milijard dolarjev, večkrat odgovoril z "ne".
- S pomočjo Weilun Soon, Sare Gharaibeh, Kate Sullivan, Omarja Tama, Valentine Baldassarija in Patricka Sykesa
.webp){kind=icon}
