Evropski voditelji so ponudili vojaško pomoč za zavarovanje Hormuške ožine

Koalicija pod vodstvom evropskih držav je ponudila vojaško pomoč za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino le nekaj ur po tem, ko je Iran sporočil, da bo odprl to ključno pomorsko pot, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump članicam Nata svetoval, naj se držijo ob strani.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Parizu gostil voditelje Združenega kraljestva, Nemčije in Italije ter poudaril zahteve po "takojšnjem in brezpogojnem" odprtju Hormuške ožine in "polnem spoštovanju" pomorskega prava.

Več kot tri ducate drugih udeležencev se je srečanju pridružilo prek videokonference, med njimi voditelji Avstralije, Kanade in Indonezije, pa tudi predstavniki na nižji ravni iz držav, kot so Kitajska, Savdska Arabija, Kuvajt in Katar.

Francoski predsednik je srečanje sklical v času, ko se je napoved odprtja hitro odvijala na Bližnjem vzhodu, pri čemer je bilo še malo podrobnosti o tem, kako in kdaj bi se takšna misija oblikovala ter v kakšnih okoliščinah bi potekala.

Macron je pozval k "nevtralni misiji, jasno ločeni od sprtih strani, ki bi spremljala in varovala trgovske ladje, ki plujejo skozi Zaliv". V petek je nastopil skupaj z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in italijansko premierko Giorgio Meloni.

 

Iran je že prej sporočil, da bo ožino odprl za čas trajanja 10-dnevnega premirja med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu, kar krepi možnosti za konec širšega konflikta. Hormuška ožina je "popolnoma odprta" za komercialni promet, je v objavi na omrežju X dejal iranski zunanji minister Abas Aragči.

Trump je dejal, da je plovna pot "odprta in pripravljena za poslovanje", vendar bo ameriška pomorska blokada ostala v veljavi, dokler ne bo dosežen širši dogovor.

V ločeni objavi na platformi Truth Social je ameriški predsednik zapisal, da je po "klicu iz Nata" zavezništvu sporočil, naj se "DRŽI STRAN", razen če nameravajo "NAPOLNITI SVOJE LADJE" z nafto.

"Ko smo jih potrebovali, niso bili uporabni," je zapisal Trump, medtem ko so evropski voditelji govorili v francoski prestolnici. Ni jasno, kdo iz 32-članskega zavezništva naj bi ga poklical.

Macron, Merz in drugi voditelji so kljub razlikam med Nemčijo in Francijo glede vloge ZDA nadaljevali pogovore. Nemški kancler je opozoril, da vojna z Iranom in morebitna mirovna misija "ne smeta postati preizkus čezatlantskih odnosov", ter ponovil zahtevo, da ZDA sodelujejo pri morebitni misiji.

Francija vztraja, da naj sodelujejo le "neudeležene" države.

Nemško sodelovanje, za katero bi bil potreben parlamentarni mandat iz Berlina, bi lahko vključevalo odstranjevanje min in pomorsko izvidovanje, je dejal Merz.

Italijanska premierka je povedala, da je država pripravljena "poslati pomorske enote", prav tako ob odobritvi parlamenta.

"Jasno je, da se lahko mednarodna pomorska prisotnost v Hormuški ožini začne šele po prenehanju sovražnosti, v tesnem usklajevanju z regionalnimi in mednarodnimi partnerji ter izključno v obrambni drži," je dejala Meloni.

Ob sodelovanju Anie Nussbaum