Države so od nekdaj gostile olimpijske igre zaradi jasnih koristi, vključno s pospeševanjem turizma, razširjenim športnim navdušenjem in priložnostjo za gradnjo ključne infrastrukture, ki se bo uporabljala v prihodnjih desetletjih. Vendar ogromni stroški gostitve iger pod vprašaj postavljajo legitimnost organizacije tega športnega dogodka.
"Naraščajoči stroški in negativni rezultati v gospodarskem, ekološkem in družbenem smislu postavljajo pod vprašaj legitimnost gostitve velikih športnih dogodkov," pove Sandra Damijan, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Vedno manj držav je navdušenih nad organizacijo olimpijskih iger. Izzivov je več, pri katerih so najpomembnejši podnebne spremembe, korupcijski škandali in preveliki vložki v infrastrukturo," pove Vid Dežman iz Arena Sporta, ki spomni na velike obremenitve gostiteljic iger na področju velikih dolgov in vzdrževalnih obveznosti.
Preberi še
Bi lahko 2034 v Sloveniji prižgali olimpijsko baklo?
Povezava Slovenije z Avstrijo in Italijo pri zimskih olimpijskih igrah bi po mnenju Sandre Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete bila bolj ustrezna kot povezava z državami regije Adria.
20.02.2024
Sarajevo '84: 'Vse republike so imele svoj doprinos, Slovenija pa je prispevala največ'
Sandra Damijan, profesorica na ekonomski fakulteti, je v intervjuju za Bloomberg Adria spregovorila o gospodarskih učinkih olimpijskih iger v Sarajevu in stanju športa v regiji danes.
16.02.2024
Jože Trobec, avtor maskote Vučko: 'Zaslužil sem za eno stoenko'
Koliko finančnega uspeha je avtorju prinesel uspeh z znamenitim volkcem?
12.02.2024
'Športni dogodki Slovenijo postavljajo v središče pozornosti'
Tako direktor agencije Extrem Simon Rožnik pravi o nedavnih športnih dogodkih, kot so dobrodelna tekma Aleksandra Čeferina, poslovilna tekma Gorana Dragića in OFEM.
12.02.2024
"Zapuščina olimpijskih iger bo morda izgubljena, če se ne lotimo organizacije na strateški način z dolgoročnim načrtovanjem. Veliko je negotovosti, predvsem zaradi podnebnih sprememb in velikih stroškov," pove Damijan.
Damijan kot primer navede kanadski Montreal, ki je pri organizaciji poletni iger leta 1976 predvideval, da bodo mesto stale 124 milijonov dolarjev. Na koncu si je nakopal dolg v višini 2,8 milijard dolarjev, ki ga je odplačeval tri desetletja. Zaradi strahu pred vrtoglavimi stroški se nobeno mesto ni želelo potegovati za organizacijo poletnih iger leta 1984.
Los Angeles prilagodil olimpijski finančni model
Na koncu je Los Angeles privolil v organizacijo iger, vendar le pod pogojem, da ta ne povzroči nobenih finančnih obveznosti. Los Angeles je na koncu ustvaril skromen presežek v višini nekaj več kot 300 milijonov dolarjev in prilagodil olimpijski finančni model na manj javnega in več zasebnega financiranja. Mesto je porabilo zelo malo za gradnjo infrastrukture, uspelo pa je zbrati precejšnje zneske s prodajo sponzorskih pogodb korporacijam. Vendar je bila organizacijska izkušnja Los Angelesa izjema. Kasnejša mesta, ki so gostila igre, so ugotovila, da ni mogoče pridobiti enakega deleža zasebnega financiranja.
Los Angeles je z organizacijo poletnih iger 1984 prilagodil olimpijski finančni model na manj javnega in več zasebnega financiranja.
"Prvotno objavljeni proračuni vedno podcenjujejo končne stroške prirejanja iger. Proračun organizacijskih odborov pokriva samo operativne stroške gostovanja iger, vključno z odprtjem in podelitvijo nagrad, prevozom športnikov do različnih prizorišč, zabavo in druge. Skupni stroški mesta vključujejo tudi gradnjo in nadgradnjo tekmovalnih prizorišč, namestitev za športnike in obiskovalce, prostore za medije in pripadajočo infrastrukturo. Gradnja številnih prizorišč je posebej draga zaradi njihove posebne narave," pove Damijan.
Nekateri od teh izdatkov povzročijo izboljšano, sodobnejšo infrastrukturo mesta gostitelja, drugi pa pustijo gostitelju neuporabne objekte. Številni objekti, zgrajeni posebej za igre, po 16 dneh tekmovanja ostanejo neizkoriščeni, za vzdrževanje pa morajo mesta nameniti desetine milijonov evrov na leto.
Vzdrževalni stroški dušijo mesta
Če so gospodarske koristi olimpijskih iger skromne ali jih morda sploh ni, kaj lahko naredijo mesta, da povečajo koristi gostovanja dogodkov? "Mesta se morajo skrbno odločati o rabi zemljišč in čim bolj povečati uporabo novih in prenovljenih objektov ter infrastrukture po dogodku," pove Damijan.
Kot primer slabega upravljanja olimpijske zapuščine Damijan navede Sydney, kjer lokalne oblasti vzdrževanje olimpijskega stadiona z 90 tisoč sedeži na letni ravni stane 30 milijonov dolarjev. Dobra praksa po njenem mnenju prihaja iz ameriške Atlante, kjer so stadion, ki je bil uporabljen za uvodne in zaključne slovesnosti na igrah 1996, takoj po igrah preoblikovali v bejzbolski stadion.
"Če želimo imeti koristi od organizacije iger (ali katerih koli športnih dogodkov), moramo dolgoročno načrtovati in graditi objekte, ki bodo dolgo uporabni in so konstruktivno vključeni v mesto ali regijo gostiteljico," pove Sandra Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete.
Sarajevske igre so bile prve olimpijske igre, ki so se končale s pozitivnim izkupičkom.
Ravno zaradi dolgoročnega načrtovanja so bile zimske olimpijske igre v Sarajevu uspeh in so imele proračunski presežek. "Za njih so igre predstavljale pomemben razvojni projekt, bila je želja po močni zapuščini iger, uspešno so uvedli davčne olajšave, športni objekti, hoteli in druga infrastruktura pa so polno zaživeli," meni Damijan.
Možna rešitev krize olimpijskih iger je po mnenju Damijan tudi, da ena država postane stalna gostiteljica določenega športnega dogodka, pri čemer ima vedno pripravljeno infrastrukturo. Tako ne bo treba obnavljati celotne infrastrukture, kar zahteva milijarde evrov stroškov vsaka štiri leta.
Kako smiselno je gostiti večje športne dogodke?
Organizacija večjih športnih dogodkov lahko ima pozitivni učinek na nacionalno gospodarstvo, saj ima velik posreden in neposreden multiplikacijski učinek. Športni multiplikator je celo nekoliko višji od povprečnega multiplikatorja drugih panog.
"K organizaciji je treba pristopiti racionalno ter objektivno oceniti stroške organizacije in možnosti uporabe obstoječe infrastrukture, z namenom zagotovitve zapuščine tako za mednarodni šport kot za lokalne skupnosti v smislu ekonomske, okoljske in družbene trajnosti," še pove Sandra Damijan.
"Če k temu dodamo še družbene učinke, ozaveščenost, pomen športne discipline, prepoznavnost športne discipline med mladimi in vsemi generacijami, predvsem pa javno pojavljanje tovrstnih dogodkov v svetu, potem vemo, da smo dobro vložili vsak evro," sklene.