Mladi in pokojnine: Bo do starosti v blagajni dovolj denarja?

Samodejna vključitev zaposlenih v drugi steber pokojninskega varčevanja je lahko pozitiven ukrep, saj spodbuja mlade, da že na začetku svoje poklicne poti razmišljajo o lastni finančni prihodnosti, menijo v Mladinskem svetu Slovenije.

Pokojninska reforma, o kateri se trenutno pogajajo socialni partnerji in naj bi z novim letom začela veljati, med drugim predvideva tudi omenjeno samodejno vključitev vseh zaposlenih v drugi steber pokojninskega varčevanja. Iz varčevanje bi lahko po predlogu zaposleni na lastno željo nato izstopili.

Pri Mladinskem svetu Slovenije, krovnem združenju mladinskih organizacij, opozarjajo, da številni mladi vstopajo na trg dela prek prekarnih oblik zaposlitve in negotovih delovnih mest, kar jim otežuje varčevanje za dodatno pokojninsko zavarovanje. 

"Ključno je, da se reforma ne osredotoča zgolj na drugi steber, temveč hkrati naslavlja problematiko stabilnosti zaposlitve in dostojnih plač za mlade," je povedala Ines Korošec iz mladinskega sveta.

Mladi skrbi, ali je sistem sploh vzdržen

Mladi pogosto izražajo nezaupanje v državni pokojninski sistem, opažajo v mladinskem svetu. "Skrbi jih predvsem, ali bo sistem v prihodnosti sploh vzdržen in ali bodo njihove pokojnine dovolj visoke za dostojno življenje. Prav zaradi tega številni mladi ne verjamejo, da bodo samo z obveznimi prispevki v prvi steber varčevanja dosegli zadovoljivo pokojninsko varnost," je povedala Ines Korošec.

Nezaupanje opažajo tudi v Sindikatu Mladi plus. "Mladi, s katerimi se pogovarjamo, predvsem naši člani, torej prekarni delavci in delavke, študentke in študentje, nimajo velikega zaupanja v pokojninski sistem. Mnogi med njimi ne verjamejo, da se bodo sploh lahko upokojili," je povedala Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus.

Zaupanje mladih v pokojninski sistem se bo izboljšalo, če bodo mladi med svojo delovno aktivnostjo videli, da država dobro poskrbi za upokojence, da ti prejemajo dostojne pokojnine in da se delavci lahko upokojijo pri primerni starosti, meni Mojca Žerak.

'Ukrep nagrajuje tiste z višjimi plačami'

V Sindikatu Mladi plus so zadržani do samodejne vključitve v varčevanje v drugem pokojninskem stebru, ki bi po njihovem mnenju nesorazmerno prizadela zaposlene z najnižjimi plačami.

"Ta ukrep bi nagradil tiste, ki prejemajo višje plače in bi z dodatnim pokojninskim varčevanjem v drugem stebru ob upokojitvi prejemali še dodatno višje pokojnine od tistih, ki prejemajo nizke plače," je povedala Mojca Žerak.

Dostojna pokojnina mora biti po njenih besedah zagotovljena vsem upokojencem iz prvega stebra, zato ne bi smeli spreminjati sistema tako, da bi dostojno pokojnino omogočal le tistim, ki bi si med delovno aktivnostjo lahko privoščili dodatno pokojninsko varčevanje.

Na vrata državne pokojninske blagajne vse glasneje trkajo trenutnih demografskih trendov, zaradi katerih bomo morali prispevati več za pokojnine. Čeprav sredstva pokojninskih družb rastejo, to še ni dovolj. Pogajanja o pokojninski reformi so v polnem teku, med predlogi pa je tudi samodejno vključevanje vseh delovno aktivnih prebivalcev v drugi pokojninski steber. Kot je za Bloomberg Adria TV pojasnil Žiga Vižintin iz pokojninske družbe A dobri primeri iz tujine kažejo, da se na tak način lahko močno poveča število vključenih v drugi pokojninski steber. V dodatno pokojninsko zavarovanje je trenutno v Sloveniji vključenih okoli 61 odstotkov prebivalcev. "Velika Britanija je ob uvedbi sistema leta 2012, podobno kot mi, na približno 60 odstotkih, danes so na 90 odstotkih." Največja izziva drugega pokojninskega stebra sta povečevanje števila vključenih v obvezno pokojninsko zavarovanje in dvig vplačil. Če trenutno povprečna vplačila znašajo med 70 in 100 evri na mesec, pa bo po mnenju sogovornika ta vlaganja potrebno povečati vsaj za tolikšen znesek. "Pokojninsko varčevanje je izrazito dolgoročno in nekdo, ki bo varčeval celotno delovno dobo, lahko tudi z manjšimi vplačili pride do dovolj sredstev« je pojasnil. Seveda pa lahko nekdo, ki bo začel varčevati prvi dan, pa bo varčeval 40 let v delniških skladih, si lahko že s 100 evri na mesec zagotovi zelo lep dodatek k svoji pokojnini." In kako bodo nekoč sestavljene naše pokojnine? "Vsak bi moral imeti cilj, da bi imel takšno pokojnino, kot je bila njegova zadnja plača," pravi Vižintin. Kot je pojasnil bo v prihodnosti prvi pokojninski steber zagotovil približno 50 - 60 odstotkov mesečne plače. Nekdo, ki bo dolgo varčeval za pokojnino, pa lahko pridobi še od 20 do 30 odstotkov mesečne plače.

 

Razmerje med plačniki in prejemniki je vse slabše

Glede na pretočno naravo slovenskega pokojninskega sistema in zmanjševanja razmerja med zavarovanci in upravičenci v korist upravičencev, je dejstvo, da je pokojninski sistem pod vse večjim pritiskom, so za Bloomberg Adria povedali v Študentski organizaciji Slovenije.

Študentska organizacija vidi varčevanje v drugem ali tretjem pokojninskem stebru kot smiselno dopolnitev trenutnega vplačevanja v obvezno pokojninsko zavarovanje, pri čemer se je "treba zavedati tveganj, ki jih z vplačevanjem v pokojninske sklade (še posebej tretjega stebra) lahko imajo zavarovanci, katerih vplačila niso zagotovljena".

Študenti z delom nabirajo delovno dobo

Pokojninska blagajna je iz študentskega dela v letu 2023 prejela 84 milijonov evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V povprečju mladi z opravljanjem študentskega dela na leto pridobijo 2,5 meseca delovne dobe, kažejo podatki e-Študentskega servisa.

"Od mladih prejemamo informacije, da se zavedajo pomena varčevanja za starost in večinoma vedo, da je prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namenjen njihovi prihodnji pokojnini," je zapisala direktorica e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič. 

Plačevanje prispevkov je pomembno za zaupanje v sistem

V anketi e-Študentskega Servisa, imenovani Mladi in trg dela 2023, na katero se je odzvalo dobrih tisoč mladih, je polovici dijakom in študentom pomembno, da se jim za opravljeno študentsko delo šteje pokojninska doba in plačujejo prispevki za pokojnino.

Iz študentskega dela se plačujejo prispevki za pokojninsko zavarovanje od februarja 2015, in sicer od bruto zaslužka, znižanega za deset odstotkov normiranih stroškov, v višini 15,5 odstotka ter na bruto zaslužek še prispevki delodajalca v višini 8,85 odstotka.

Na pomen plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno iz študentskega dela je v pogovoru za Bloomberg Adria pred kratkim opozoril tudi direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež.

"Ko ima mlad človek pol leta, eno, dve leti dobe, mu ni več vseeno za sistem, saj je vanj že nekaj plačal. Za medgeneracijsko pogodbo je študentsko delo pomembno," je povedal Papež.

Velika večina ne računa na državo

Kar 81 odstotkov mladih meni, da bo država poskrbela za njihove pokojnine. To je pokazala raziskava, ki so jo pripravili na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bralce smo na družbenem omrežju LinkedIn vprašali, ali se strinjajo z mladimi. Tokrat je odgovor bistveno drugačen od odgovora mladih v raziskavi ekonomske fakultete.

LinkedIn

 

Na vprašanje "Ali menite, da bo država poskrbela za vašo pokojnino?" je z "ne" odgovorilo kar 81 odstotkov tistih, ki so glasovali. Da bo država poskrbela za pokojnino, je odgovorilo le šest odstotkov glasovalcev. Na odgovor "ne vem" pa je kliknilo 12 odstotkov glasovalcev. V anketi je sodelovalo 155 bralcev na omrežju LinkedIn.

V komentarju na anketo je eden od sodelujočih opomnil na raziskavo iz Nemčije, po kateri v povprečju moški upokojenec v času upokojitve s pokojninami prejme 200 tisoč evrov manj denarja, kot ga je vplačal v letih zaposlitve, če je delal polnih 40 let.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar