Vojna v Gazi: Obletnica brutalne vojne, ki muči svetovno gospodarstvo

Po letu dni, odkar je 7. oktobra več tisoč do zob oboroženih borcev islamistične skupine Hamas vdrlo na ozemlje Izraela, je nemirni Bližnji vzhod na pragu nočne more. Regijski konflikt, ki bi ga sprožila velika vojna med Iranom in Izraelom, negotovo regijo muči desetletja.

Najhujši pokol v zgodovini Izraela je namreč lani oktobra sprožil najbolj smrtonosno vojno v zgodovini Palestine, prve neposredne spopade med Iranom in Izraelom, v minulem tednu pa je Jeruzalem po 18 letih sprožil doslej že peto ofenzivo na Libanon.

Nadaljnja destabilizacija Bližnjega vzhoda bi ob eskalaciji nasilja in vključevanju dodatnih akterjev v konflikt, kot sta ZDA ali Rusija, utegnila močno vznemiriti delniške in surovinske trge, globalno gospodarstvo pa pahniti v recesijo.

Izrael je od samooklicane obrambne vojne v Gazi v letu bliskovito prešel v vsesplošno ofenzivo. In to ne samo v Libanonu, saj svet te dni zadržuje dih pred povračilnim napadom na Iran. Če ali bolj verjetno ko bo do njega prišlo, bi ta utegnil Teheran spodbuditi k "pospeševanju bogatenja urana in celo k dejanski izdelavi jedrske bombe", je razsežnosti stopnjevanja napetosti ocenil Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.

Vojna, ki ogroža tretjino naftnih zalog

Ko se je nafta tipa brent v prejšnjem tednu podražila za osem odstotkov, kar je največ od februarja lani, je analitik Tilen Šarlah iz Acex, za Bloomberg Adria dejal, da aktualni dogodki sicer podpirajo naftni tečaj, "razširjena vojna z omejitvami transporta pa bi utegnila imeti bolj drastične posledice". Regija je odgovorna za tretjino svetovne naftne produkcije; samo Iran, ki je pred tednom dni z raketnim napadom najbolj silovito dotlej udaril po Izraelu, je načrpal za štiri odstotke.  

Negotovost se sproščanju svetovne monetarne politike navkljub seli tudi na delniške trge. Vzpenjajo se tečaji orožarjev, narašča tudi cena zlata, merske enote za strah vlagateljev. Svetovni delniški trgi so minuli teden zaradi zaostritev sklenili s prvo tedensko izgubo po štirih letih, navaja Bloomberg.

Za regijo je leto dni niz nepredvidljivih dogodkov. Ti so, tako kot je po napadu Hamasa, ki je likvidiral 1.200 Judov in ugrabil dodatnih 251, dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu: "Spremenili (bomo) podobo Bližnjega vzhoda." Rezime spopadov v Gazi je po besedah geopolitičnega analitika Klemna Grošlja "več kot 40 tisoč ubitih Palestincev v Gazi, kar je tudi za izraelsko javnost prevelika cena."

 

Gaza: Izraelski neuspeh, palestinska grobnica

Če vojna v Gazi in Libanonu ter recipročno obstreljevanje med zapriseženima sovražnikoma Izraelom in Iranom spreminja podobo regije, je vprašanje, ali je Izraelu v tem času uspelo uresničiti katerega od zadanih ciljev?

"Izrael v Gazi in na vseh zasedenih palestinskih ozemljih ni dosegel niti vojaških niti političnih ciljev," o načrtih Netanjahuja, ki si s širitvijo konflikta rešuje politično kožo, meni Grošelj. Izrael namreč opustošenje Gaze na eni strani opravičuje z uničenjem Hamasa, ki je poleg Hezbolaha ključni del iranske 'osi odpora' zoper judovsko državo in na drugi z osvoboditvijo talcev.

V prvem primeru Izrael "Hamasovih vojaških zmogljivosti še zdaleč ni uničil, kar odraža dejstvo, da se po odhodu izraelskih enot iz posameznih delov Gaze na novo pojavijo borci Hamasa", o (ne)uresničitvi prvega cilja meni Šterbenc. Specialist za Bližnji vzhod Izraelu v prizadevanjih za izkoreninjenje terorizma ne napoveduje ničesar dobrega. "Izkoreninjenje Hamasa tako rekoč ni mogoče," meni, saj gre za "politično stranko in civilnodružbeno gibanje, ki je del palestinske družbe v Gazi".

 

 

"Ključni neuspeh so izraelski talci, ki jih izraelski vojski ni uspelo rešiti," pa glede drugega cilja leto dni trajajoče izraelske ofenzive razmišlja Grošelj.

Strateškim neuspehom, dodaja še (notranje) politične. "Pomemben politični cilj je bil dokazati, da formula dveh držav ni rešitev palestinskega vprašanja," navaja strokovnjak za varnostna vprašanja. "Izraelu to ni uspelo", pristavi, kar je "gotovo eden večjih neuspehov celotne kampanje v Gazi."

Po Gazi in Libanonu na vrsti Sirija in Iran?

Z vojno v Gazi, ki dobiva obrise genocida, Izrael po ocenah poznavalcev poskuša v neposredni obračun zvabiti Iran.

Tako gre razumeti tudi invazijo na Libanon, s katero želi Jeruzalem obračunati s šiitskim Hezbolahom in se "prek njegove oslabitve vojaško lotiti Irana", meni Šterbenc.

Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan je v svoji nedavni napovedi za Bloomberg Adria opozorila, da bi se lahko omejeni vdor na jugu Libanona hitro sprevrgel "v veliko vojno". "Iran verjetno ne bo preprosto opazoval od daleč, če je Hezbolah ogrožen," je bila njena napoved. Ta se v medsebojnem obstreljevanju Izraela in Irana uresničuje.

V zadnji vojni med Izraelom in Hezbolahom leta 2006 je cena nafte poskočila za pet dolarjev. Ta bi se ob enakem gibanju danes utegnila podražiti za 10 odstotkov, na približno 94 dolarjev, ocenjuje Bloomberg. Šarlah ob tem miri, da niti OPEC "ni uspelo dvigniti cene nafte, za kar si je prizadeval več kot leto". Članice kartela so na zasedanju v septembru poudarile svojo skupno odločenost zagotoviti popolno skladnost s prostovoljnimi prilagoditvami proizvodnje, "tudi razširjeni članici Irak in Kazahstan, ki sta letos sicer kršili dogovor in črpale več", dodaja.

Bi Jeruzalem utegnil potegniti vse do Sirije, ki je sicer že trača silovitih izraelskih zračnih napadov? "S 30 tisoč vojaki prodor do Bejruta, kaj šele v Sirijo, kjer bi jih ponovno čakali spopadi v dolini Beka, ki je bila velik izziv že leta 1982, ni mogoč oziroma je vojaško neizvedljiv," je skeptičen Grošelj. Šterbenc mu pritrjuje in dodaja, da bi zavzetje Bejruta Izraelu, "politično in v smislu javne podobe škodilo". Prav tako so v Siriji poleg pripadnikov OZN prisotne tudi ruske čete, s katerimi pa se Izrael ne bi hotel zapletati, pristavi Grošelj.

Šterbenc: Iran ne more ogroziti Izraela

Prejšnji teden je Iran v povračilnem udarcu za likvidacije voditeljev Hamasa in Hezbolaha sprožil drzni raketni napad na judovsko državo, ki je razkril pomanjkljivosti izraelskega raketnega ščita Iron Dome. Netanjahu je dejal, da bo Iran za to "plačal visoko kazen", po navedbah ameriškega predsednika Joeja Bidna pa Jeruzalem skupaj z ZDA pripravlja povračilni udarec.

Kdaj se bo ta zgodil, ni znano. Britanska televizija BBC kot najverjetnejše cilje navaja črpališča in pristanišča za pretovor nafte, vojaške ali celo jedrske instalacije. Grošelj meni, da bi bil neposredni spopad zaradi geografske oddaljenosti med državama "omejen", medtem ko bi "kopenski spopadi divjali predvsem na jugu Libanona in Golanski planoti [s Hezbolahom in drugimi milicami]."

Toda v dvoboju Davida in Goljata vlogo slednjega stroka pripisuje Izraelu, ne Iranu. Ta je dobrim 88 milijonom prebivalcev navkljub po besedah Šterbenca že od osemdesetih let pod zahodnimi sankcijami, zaradi česar ima zastarelo oborožitev in je "preslaboten, da bi lahko vojaško resno prizadel Izrael".

Obratno je povsem drugače, saj bi islamsko republiko že napad na naftne instalacije, ki predstavljajo 23 odstotkov BDP, pahnil v ekonomsko in socialno krizo.

Bloomberg je izračunal, da bi cene nafte v primeru regijskega spopada, ki bi ga sprožila vojna med glavnima protagonistoma, utegnile doseči 150 dolarjev za sodček, svetovna rast pa bi upadla za 1,7 odstotka, kar bi pomenilo recesijo. Ta bi svetovno proizvodnjo oklestila za približno tisoč milijard dolarjev.

Analitska hiša Wood Mackenzie ocenjuje, da ima OPEC na razpolago približno šest milijonov sodov dnevnih neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, ki jih lahko sprosti, če se razmere zapletejo. A ta podobno kot Šarlah ugotavlja, da bi bilo zaprtje Hormuške ožine za naftni trg daleč največje tveganje. Preko te se steka "približno 20 odstotkov svetovne naftne trgovine in 25 odstotkov zemeljskega plina," o ekonomskih posledicah regijske vojne meni Šterbenc.

Skozi regijo pa ne teče zgolj pomembna naftna žila. Sueški prekop je tudi velik trgovinski preval, zlasti za izmenjavo blaga med EU in Azijo. Regijska vojna bi "resno ogrozila 12 odstotkov svetovne trgovine", glede širših gospodarskih posledic svari Grošelj. Podatki Bloomberga pa sicer kažejo, da bi regijska vojna na račun stiska že tako ozkega bližnjevzhodnega grla globalno inflacijo potisnila na 6,7 odstotka. "Gospodarske posledice za svet bi lahko bile strahovite," o preraščanju konflikta v Gazi v regijsko vojno pod črto povzame poznavalec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar