Zakaj izgorevajo mladi?

Potem ko smo že za leto 2022 poročali o najvišjem številu diagnoz izgorelosti v Sloveniji, najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je bilo lansko leto (znova) rekordno.

Lani je bilo v Sloveniji 1.740 zabeleženih primerov izgorelosti, kažejo podatki, ki smo jih pridobili iz NIJZ. Skupaj je bilo v Sloveniji zaradi izgorelosti 83.497 dni bolniške odsotnosti oziroma 47,99 dneva na posameznega zbolelega, so nam sporočili iz NIJZ.

Problematiko izgorelosti je za Bloomberg Adria komentirala zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina. Ki glede na prakso iz lastne ambulante opaža, da imajo mlajši zmanjšano "frustracijsko toleranco, ki bistveno pripomore k temu, da posamezniki nimajo osnovnih protistresnih strategij."

Razkol med vrednotami generacij

"Mislim, da se trenutno močno kaže razkol vrednot med generacijami, saj so delodajalci povsem drugače orientirani kot zaposleni. Ob tem je pomembna tudi tranzicija na trgu dela - hibridno delo, avtomatizirano delo in uvajanje umetne inteligence močno spreminja potrebe," je sporočila Tina Bončina.

Delo je po njenih besedah pogosto tudi podcenjeno in slabo nagrajevano, tako da tudi to vpliva na psihofizično stanje delavcev. "Zelo težko je ostati zdrav, če pošteno delaš, plačan si pa mizerno," je zapisala Tina Bončina.

 

 

Katere skupine ljudi najbolj ogroža izgorelost? "Pred leti bi rekla, da so to ženske med 35. in 45. letom, ki poleg kariere skrbijo še za otroke, dom in starše. In seveda managerji in lastniki podjetij, ki so bili 'stalno v službi.' Zdaj pa dobivam kliente vseh starosti in za njih je značilno, da prevladujejo deloholizem, perfekcionizem in hrepenenje po pohvali ter dokazovanju," je odgovorila Tina Bončina. In opozorila, da povzema glede na prakso iz njene samoplačniške ambulante in je tako vzorec statistično gledano le delno reprezentančen.

Laiki izkoriščajo težavo za prodajo dodatkov

Po mnenju Tine Bončina število diagnoz izgorelosti narašča tako zaradi boljšega prepoznavanja simptomov kot večje pojavnosti posledic kroničnega stresa ob težkih pogojih življenja.

"Zdravniki sicer šele zadnja leta uporabljajo diagnozo stanja izgorelosti, prej pa so te težave večinoma opredeljevali kot anksiozno-depresivne motnje. To je namreč omogočalo, da pacienti dobijo daljši bolniški stalež, ki je pri teh težavah potreben, da se lahko regenerirajo in vrnejo na delovno mesto," je sporočila Tina Bončina.

STA

 

Sogovornica je še opozorila na škodljivo popularizacijo izraza izgorelosti zaradi publikacij laikov, ki so opisovali svojo izkušnjo in prodajali s tem povezane vsebine ali proizvode. "Čeprav je po eni strani to destigmatiziralo stanje, ga je tudi razvrednotilo. Ni vsaka utrujenost že izgorelost in ni vsaka izgorelost ozdravljiva z motivacijo in prehranskimi dopolnili," je zapisala zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.

Številke rastejo iz leta v leto

Kot smo poročali, število diagnoz izgorelosti v Sloveniji iz leta v leto narašča, prav tako se povečuje povprečno trajanje bolniških odsotnosti, s tem pa tudi skupno število dni, ki jih zaposleni preživijo na bolniškem stažu zaradi te bolezni.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji 1.506 primerov odsotnosti z dela zaradi izgorelosti, deset let prej, leta 2012, pa le 123 primerov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar