Še posebno, ko delodajalec in delavec delovnega razmerja ne prekineta sporazumno, ampak v sporu, se lahko zamere vlečejo še kar dolgo. Delavec je denimo užaljen, ker mu je delodajalec delovno razmerje odpovedal iz krivdnega razloga, še posebno, če je to storil iz razloga njegove nesposobnosti.
V takih okoliščinah ima odpuščeni delavec običajno na voljo različne tožbene zahtevke, na podlagi katerih lahko izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu lahko pomagajo bodisi sindikati bodisi ustrezni pravni strokovnjaki.
Žal pa se številni delavci v takih primerih ne odločajo racionalno, ampak na podlagi razgretih glav in škodljivih čustev. Tako ni malo primerov, ko se odločijo, da bodo delodajalca izsiljevali z različnimi odtujenimi službenimi dokumenti. Najpogosteje gre za različne zaupne dokumente, ki imajo celo značaj poslovnih skrivnosti.
Preberi še
Poglobljeno o trgu dela: Kako zadržati in kje dobiti nove zaposlene?
Zaposlene se zadrži predvsem z dobrimi odnosi na delovnem mestu. Preverili smo, kakšna je vloga šefov?
05.09.2024
Avstrijci v pokoj prej kot Slovenci in z občutno višjo pokojnino
Upokojitvena starost se mora zvišati, pravijo pri OECD.
04.09.2024
Mini vodnik za delodajalce: Kako se pripraviti na inšpekcijo
Če inšpekcija napove nadzor nad podjetjem, se priporoča konstruktivno sodelovanje direktorja.
23.08.2024
Se sprašujete, kdo vas je prijavil inšpekciji? Kaj pa, če gre za zlonamerno prijavo
Najbolj problematične so anonimne prijave, saj zanje nihče ne odgovarja.
06.09.2024
Zaposleni na delu 'počiva' in nagaja šefu. Kaj lahko stori
Stanje na trgu dela spravlja vodstveni kader v vse večjo stisko, a o tem nihče ne govori.
22.08.2024
Koliko delodajalca stane odhod zaposlenega, ki želi povišico, a je ne dobi
'Mlajše generacije še posebno iščejo smisel v delu, ki ga opravljajo. Če ga ne najdejo, so pripravljene oditi ne glede na višino plače.'
19.08.2024
Kako ukrepati v takih primerih?
Dolžnost vrnitve dokumentov s strani delodajalca
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 78. členu ureja le dolžnost vrnitve dokumentov delavcu s strani delodajalca. Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi mora namreč delodajalec na zahtevo delavca slednjemu vrniti vse njegove dokumente ter mu izdati tudi potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.
Zanimivo je, da zakonodajalec ni predvidel obratne situacije, se pravi situacije, v kateri ob prenehanju delovnega razmerja obstaja tudi dolžnost delavca, da delodajalcu vrne vse njegove dokumente.
Protipravno zadržanje dokumentov s strani delavca
To pa še ne pomeni, da delodajalec nima na voljo ustreznih pravnih sredstev zoper delavca, ki mu ne želi vrniti dokumentov. Poleg zapovedi iz 37. člena ZDR-1, v skladu s katero se mora delavec vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (kamor sodi tudi protipravna odtujitev dokumentov), je treba vedeti, da so službeni dokumenti zasebna lastnina delodajalca. Če delavec na poziv delodajalca takih dokumentov slednjemu ne želi vrniti, lahko stori kaznivo dejanje tatvine.
Dokumenti, ki pomenijo poslovno skrivnost
Še strožje sankcije so predvidene v primerih, ko delavec protipravno pridobi poslovno skrivnost delodajalca.
Zakon o poslovnih skrivnostih (ZPosS) namreč določa, da delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način.
Pridobitev poslovne skrivnosti je sicer protipravna, če se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo tako skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami.
Delodajalec, ki je imetnik dokumentov, ki imajo oznako poslovne skrivnosti, lahko sicer zoper delavca, ki je brez njegove privolitve pridobil, uporabil ali razkril take dokumente s tožbo pri pristojnem sodišču, zahteva, da se prepovejo kršenje in prihodnje kršitve, da se prepove ponujanje, dajanje na trg ali uporaba dokumentov, ki so predmet kršitve, da se dokumenti izločijo iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb oziroma da se mu taki dokumenti vrnejo.
Odškodnina, ki jo mora plačati delavec za odtujene dokumente, je lahko zelo visoka
Delodajalec, imetnik poslovne skrivnosti, ima tudi pravico do povrnitve škode po splošnih pravilih obligacijskega zakonika. Delavec, ki je delodajalcu odtujil dokumente, ki pomenijo poslovno skrivnost, je namreč dolžan delodajalcu plačati odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Kadar pa tega zneska ni mogoče določiti, pa v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu nadomestilu za zakonito uporabo poslovne skrivnosti.
Če pa je bila pravica delodajalca kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko delodajalec, imetnik poslovne skrivnosti, zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 odstotkov, ne glede na to, ali je zaradi kršitve utrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega nadomestila in preventivni namen civilne kazni.