Kdoj je šef, ko odstopi šef?

V gospodarskih družbah in zavodih se pojavljajo različni nazivi poslovodnih organov družbe, med njimi najbolj izstopajo direktor, vršilec dolžnosti direktorja in prokurist. Ker gre za vodilne funkcije, osebe, ki jih zasedajo, nosijo veliko odgovornosti za sprejemanje odločitev, zato je dobro vedeti, kakšna pooblastila ima vsak od njih, oziroma, kako se ta pooblastila med seboj razlikujejo. Še zlasti v primeru, ko odstopi ali je odstavljen šef.  

Gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Zakoniti zastopniki pa lahko opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe.

Poleg tega pa lahko bodisi družba bodisi direktor, ali pa skupščina delniške družbe podeli prokuro eni ali več osebam, in sicer po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.

Pooblastila direktorja (oz. poslovodje)

Direktor je upravičen do zastopanja družbe že ex lege (se pravi po samem zakonu), prav tako je upravičen do vodenja družbe in do odločanja. Družbo torej vodi navznoter, prav tako kot jo prestavlja navzven.

Pooblastila prokurista

Za razliko od direktorja pa prokurist ni upravičen do zastopanja družbe že na podlagi zakona (ZGD-1), ampak na podlagi pogodbe ali pristojnega organa družbe. Prokurist družbo predstavlja in zastopa nasproti tretjim osebam.

Prokurist je torej poslovni pooblaščenec, čigar pooblastila so neomejena. Za razliko od direktorja pa nima pooblastila, da bi odsvajal ali obremenjeval nepremičnine v lasti družbe, za kar mora prejeti posebno pooblastilo.  

Bistvena razlika v odnosu do direktorja je torej, da prokurist ni pooblaščen za vodenje ali odločanje v družbi, ampak za zastopanje proti tretjim osebam. Družbo pravno zastopa, podpisuje dokumente, sklepa pogodbe in jo pravno zastopa nasproti tretjim osebam, podobno kot odvetnik zastopa svojega klienta.  

Prokurist tudi ne deluje kot poslovodja (kot direktor, vršilec dolžnosti direktorja, član uprave). Bistveno pri njem je torej zunanje delovanje v smislu zastopanja, ne pa notranje vodenje družbe. Je pooblaščenec družbe, ne pa njen poslovodja. 

Kaj pa vršilec dolžnosti direktorja?

V javnosti se precej uporablja tudi izraz vršilec dolžnosti direktorja (v.d. direktorja oziroma vede) - še posebej v situacijah, ko posameznim družbam oziroma zavodom ne uspe imenovati direktorja po predpisanem postopku in se zato pojavi potreba po tem, da nekdo to družbo oziroma zavod vodi začasno, do dokončnega imenovanja direktorja.   

O imenovanju vršilca dolžnosti direktorja oziroma direktorja je bilo denimo veliko govora ob postopkih, ki so se v zvezi s tem dogajali denimo na RTV Slovenija. Novela zakona o RTV je tako predvidela, da se vršilec dolžnosti imenuje za čas do imenovanja direktorja. Če direktorju (javnega) zavoda preneha funkcija, ustanovitelj brez razpisa imenuje in razrešuje vršilca dolžnosti direktorja, ki opravlja naloge direktorja do imenovanja direktorja v skladu z zakonom, vendar najdlje za eno leto.

Če do takrat direktor s polnim mandatom ni imenovan, se znova imenuje vršilec dolžnosti, ki je lahko ista oseba kot dotedanji vršilec dolžnosti.

Vršilec dolžnosti ima skoraj enaka pooblastila kot direktor

Iz zgoraj zapisanega lahko sklepamo, da je vršilec dolžnosti kot nekakšna začasna rešitev - a s polnimi pooblastili. To pa zato, ker je treba za imenovanje direktorja objaviti razpis in se lahko postopek imenovanja posledično precej razvleče, vmes pa je treba opravljati določene nujne oziroma tekoče posle, ki jih lahko opravi vršilec dolžnosti direktorja. 

Glede pooblastil vršilca dolžnosti direktorja je sodna praksa denimo izrekla, da ima ta enak položaj in enake pristojnosti kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo.

Bistvene razlike

Če povzamemo navedeno: vsebinsko gledano sta zelo podobni predvsem funkciji direktorja in vršilca dolžnosti direktorja, bistvena razlika med njima je v tem, da ima direktor polni mandat, pri vršilcu dolžnosti pa je ta omejen do imenovanja (novega) direktorja.

Drugačen pravni položaj pa ima prokurist, ki je pooblaščen zgolj za pravno zastopanje družbe navzven, navznoter v družbi pa nima nobenih pooblastil (glede vodenja oziroma odločanja).   

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar