"Ali kdaj preverite količino izdelka v embalaži? Morda ste danes kupili lažji izdelek kot prejšnji mesec in zanj plačali enako ali celo več. Takšen način zviševanja cen na trgu, imenovan skrčflacija, se pojavlja že dlje časa," opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer ta pojav spremljajo in objavljajo primerjave na svoji spletni strani. Objavljajo tudi pojasnila proizvajalcev, zakaj so izdelke 'skrčili'.
Potrošniki izdelek kupijo samodejno in so nato razočarani
Razumljivo je, da proizvajalci višajo cene izdelkom zaradi dražjih surovin in proizvodnih stroškov, pravijo pri ZPS. A se sprašujejo, kje je meja med pokritjem dražjih stroškov in kdaj proizvajalci oziroma trgovci izkoristijo val podražitev za dvig lastne marže.
"Tega z gotovostjo ne moremo trditi in kazati s prstom, saj žal ne poznamo razreza posamezne cene. Vsekakor pa menimo, da je prikrito višanje cene z zmanjševanjem količine izdelka do potrošnika zelo neprijazna praksa," so odgovorili za Bloomberg Adria. Tak način višanja cene namreč ni transparenten in nazoren, kot bi bil, če bi količina ostala enaka, zvišala bi se le cena izdelka.
Preberi še
Inflacija v regiji Adria upada, ključne cene hrane in energije
Poročilo analitikov: Stopnja inflacije bo leta 2023 ostala nad zgodovinskim povprečjem.
29.08.2023
Jedrna inflacija se umirja na obeh straneh Atlantika
V ZDA se je v avgustu spustila pod štiri odstotke, v EU najnižje v zadnjem letu.
24.09.2023
Slovenska inflacija septembra poskočila, evropska se umirja
Inflacija v evrskem območju se je upočasnila bolj od pričakovanj.
29.09.2023
David Kovačič, Spar: 'Deflacija pri živilih in trd konkurenčni boj zaznamujeta trg'
Spar Slovenija je lani povečal tržni delež in dobičkonosnost, je v intervjuju povedal David Kovačič, prvi mož Spara Slovenija.
27.06.2024
Statistika: Močan padec cen žit, nižja tudi vrednost odkupa
Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so se julija znižale v povprečju za 7,6 odstotka glede na leto prej.
14.09.2023
Začetek spremljanje cen v prehranski verigi, košarica vse cenejša
Cene košarice osnovnih skupin živil padajo.
01.08.2023
To so velikokrat le strateško premišljene odločitve, ki bodo podjetju predvidoma prinesle večje dobičke oziroma pokrile izgube, pravijo pri ZPS.
Potrošniki, ki določen izdelek kupujejo pogosto, nakup običajno opravijo samodejno. "Če so morda še pozorni na ceno, pa večinoma ne pomislijo, da se je izdelku spremenila količina. Nad proizvajalčevo prakso so razočarani in se na nas obračajo ogorčeni," so sporočili iz ZPS.
Pol manj izdelka za skoraj enako ceno
ZPS je na spletni strani včeraj objavila nov primer skrčflacije prehranskih izdelkov; jajčni široki valjani rezanci proizvajalca Pečjak so prej tehtali pol kilograma in stali 2,35 evra, po novem pa tehtajo pol manj, 250 gramov, cena pa je zgolj malenkost nižja ‒ 2,19 evra. V tem primeru je podražitev, merjena na težo izdelka, kar 86-odstotna. Kilogram rezancev je prej namreč stal 4,7 evra, po novem pa kar 8,76 evra.
Pri spremembi količine omenjenih rezancev je proizvajalec za ZPS pojasnil, da so ob prenovi embalaže upoštevali želje kupcev, ki so navajali, da je 500-gramsko pakiranje preveliko za enočlansko ali dvočlansko gospodinjstvo.
Drugi primer, objavljen na spletni strani ZPS, je zmanjšanje količine pakiranja v vrečki za instantno juho Knorr. Vsebina se je zmanjšala s 70 na 51 gramov, zdaj vsebina vrečke zadostuje za zgolj dva krožnika juhe. Cena izdelka se ob tem ni spremenila. Potrošnik, ki želi pripraviti obrok za štiričlansko družino, mora tako kupiti dve vrečki omenjene juhe. Proizvajalec je spremembo pojasnil z rastjo vhodnih stroškov in spopadanju z inflacijo.
"150-gramska čokolada se prvi mesec prodaja za 1,99 evra, naslednji mesec pa cena ostane enaka (1,99 evra), vendar je v ovitku samo 130 gramov čokolade. V tem primeru indeks ni 100, ampak 115,38," so predstavili primer izračuna pri Sursu.
Primere skrčflacije pri ZPS dobivajo neposredno od potrošnikov in jih preverijo pri proizvajalcih. Proizvajalci dvig cene oziroma zmanjšanje količine utemeljujejo s spremembami proizvodne linije, nakupi novih embalaž, novimi proizvodi (z enakimi ali zelo podobnimi sestavinami) in podobno, pojasnjujejo pri ZPS. "Vendar so to velikokrat le strateško premišljene odločitve, ki bodo podjetju predvidoma prinesle večje dobičke oziroma pokrile izgube."
Razumljivo je, da morajo tudi podjetja preživeti in plačati stroške, pravijo pri ZPS, a višanje cen končnih izdelkov bi moralo biti "upravičeno, transparentno, potrošniku takoj vidno in jasno. Le tako bo lahko potrošnik sprejel informirano odločitev," so jasni pri ZPS.
Statistiki: Znižanje količin upoštevamo pri izračunih
Državni statistični urad spremembe količin izdelkov upošteva pri izračunu inflacije, so odgovorili iz Sursa. Kot primer so navedli čokolado: "150-gramska čokolada se prvi mesec prodaja za 1,99 evra, naslednji mesec pa cena ostane enaka (1,99 evra), vendar je v ovitku samo 130 gramov čokolade. V tem primeru indeks ni 100, ampak 115,38," so ilustrirali pri Sursu.
Obstajajo pa tudi obratni primeri, opozarja Surs, ko za enako ceno kot prejšnji mesec, v tekočem mesecu potrošniki dobijo več vsebine (na primer akcije dva za ena). Tudi te primere upoštevajo, tako da prikažejo znižanje cene. Po izkušnjah državnih statistikov skrčflacija sicer ni nov pojav, saj so tudi v preteklosti že zaznali tovrstne primere.
Pri Sursu so pozorni tudi na lastnosti izdelkov. "Med seboj lahko cenovno primerjamo samo izdelka, ki sta popolnoma enaka. Če se izdelek iz prejšnjega meseca ne prodaja več, je za tekoči mesec treba izbrati najbolj podoben izdelek (tistemu iz prejšnjega meseca) ter ustrezno izračunati cenovno razliko, ki se odraža kot razlika v lastnostih," so pojasnili statistiki.