Digitalna potrdila: Konkurenca vse manjša, pa povpraševanje?

Čeprav državni ali komercialni izdajatelji kvalificirana digitalna potrdila izdajajo že od začetka tega stoletja, pa je elektronska identiteta vsesplošno potrebna postala šele v času pandemije Covid-19. Z uvedbo nove biometrične osebne izkaznice v letu 2022 s čipom, ki omogoča elektronsko identifikacijo, so se potrebe fizičnih oseb po digitalnih potrdilih zmanjšale. Kaj opažajo ponudniki storitev?

Pred začetkom izdajanja novih biometričnih osebnih dokumentov so pri nas kvalificirana digitalna potrdila ponujali Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek SIGEN-CE, delniška družba Halcom, podjetje Rekono, Agencija za certificiranje NLB (AC NLB) in certifikatska agencija (CA) PoštarCA Pošte Slovenije.

Zadnji dve našteti agenciji novih potrdil ne izdajata več, upravljanje storitve pa so v obeh primerih prenesli na ponudnika storitev zaupanja Rekono. "Sprejeli smo poslovno odločitev, da bo delovanje CA PoštarCA prenehalo zaradi izteka življenjske dobe obstoječe infrastrukture in zaradi izteka veljavne certifikacije," so pojasnili v Pošti Slovenije. Obstoječo infrastrukturo je v upravljanje prevzel Rekono, ki bo do konca poteka veljavnosti vseh izdanih in aktiviranih potrdil PoštarCA imetnikom teh potrdil zagotavljal in izvajal preklic potrdil in objavo statusa potrdil.

Rekono na slovenskem trgu deluje od leta 2020, poleg digitalnih potrdil pa ponuja tudi storitve kvalificiranega elektronskega podpisa na daljavo in elektronske identifikacije. "Uporaba naših storitev elektronske identifikacije in storitev podpisa na daljavo je razširjena v zasebnem sektorju in preko integracij s SI-PASS tudi javnemu sektorju," so sporočili iz Rekona, ki ima več kot 400 tisoč uporabnikov.

Kot pravijo pri Rekonu, od začetka izdajanja elektronske osebne izkaznice aprila 2022 do danes niso zaznali bistvenega negativnega učinka glede povpraševanja po njihovih storitvah. "Tudi ne večjega vpliva na izdajo kvalificiranih potrdil za uporabo na osebni napravi, za katere elektronska osebna izkaznica predstavlja neposredno konkurenco," pojasnjujejo.

Družbenika Rekona sta podjetje RM2, sistemske integracije, in Bankart, ki skrbi za procesiranje plačilnih transakcij. Ponudniki storitev zaupanja namreč omogočajo tudi digitalne bančne storitve. Rekono je lani ustvaril skoraj 1,1 milijona prihodkov ali polovico več kot v letu 2022.

Cena? Okrog 110 evrov ali brezplačno

Pri Rekonu cene digitalnih potrdil v zadnjem letu niso spremenili, prav tako jih niso podražili pri konkurentu Halcomu. "Nazadnje smo prilagodili cene leta 2022, ko je bil dvig približno 12-odstoten," sporočajo iz Halcoma. Cene pri obeh ponudnikih so sicer primerljive.

"Povpraševanje po digitalnih potrdilih je še vedno precej stabilno, kljub razpoložljivosti elektronskih osebnih izkaznic, čeprav se število digitalnih potrdil za fizične osebe rahlo zmanjšuje," priznavajo v Halcomu. Tam na letni ravni izdajo približno 12 tisoč kvalificiranih digitalnih potrdil za pravne osebe in dva tisoč za fizične osebe. Prisotni so na petih trgih.

"Digitalna potrdila še vedno predstavljajo rešitev za številne poslovne uporabnike in organizacije, ki iščejo visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti pri digitalnem poslovanju," svoje stranke opisujejo pri Halcomu. Čisti prihodki Halcoma so se lani glede na leto 2022 povečali za dobrih 16 odstotkov, povečanje pa pripisujejo večjemu številu projektov in dobav, povečanemu številu transakcij pa tudi zaradi povečanja cene storitev. Prihodki so lani dosegli 10,9 milijona evrov.

Poleg obeh komercialnih ponudnikov pa digitalna potrdila Državnega centra za storitve zaupanja - SI-TRUST na Ministrstvu za digitalno preobrazbo izdaja še SIGEN-CA (angl. Slovenian General Certification Authority). Spletna digitalna potrdila SIGEN-CA, namenjena fizičnim osebam, so brezplačna, potreben pa je osebni dokument.

A pozor, za razliko od drugih dveh ponudnikov se potrdila SIGEN-CA uporabljajo zgolj za e-storitve državne uprave, za oddajo dohodnine, za dostop do geodetskih in katastrskih podatkov, za pošiljanje zašifrirane pošte in podobno.

Nova poslovna priložnost: Evropska digitalna denarnica

Večji vpliv na izdajo kvalificiranih potrdil na osebni napravi pa pri Rekonu pričakujejo v drugi polovici 2026, ko se ukinja uporaba kvalificiranih potrdil za namene elektronske identifikacije in avtentikacije za dostop do elektronskih storitev v javnem sektorju. To namreč določa Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki je osnova za uporabo elektronske identifikacije kot tudi elektronskega podpisovanja tako za storitve javnega kot tudi zasebnega sektorja. 

Ker bo nova osebna izkaznica priglašena tudi za čezmejno poslovanje skladno z evropsko uredbo eIDAS, bodo lahko državljani in državljanke elektronsko poslovali na celotnem območju EU. 

Storitve podpore za evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki jo prinaša novelirana evropska uredba, želijo v prihodnje ponujati tudi v Rekonu. Uredba o digitalni identiteti je začela veljati maja letos, denarnice pa bodo na voljo od leta 2026. 

Uvedba evropskih denarnic za digitalno identiteto bo pomemben mejnik na poti digitalizacije Evrope. Okvir državam članicam nalaga, da državljanom zagotovijo denarnice EU za digitalno identiteto v 24 mesecih po sprejetju izvedbenih aktov, v katerih so določene tehnične specifikacije in certificiranje. Ti akti, ki bodo sprejeti med šestim in dvanajstim mesecem po odobritvi uredbe, bodo temeljili na zahtevah in specifikacijah, razvitih za nabor orodij EU za digitalno identiteto, ter zagotavljali enotno izvajanje denarnic po vsej Evropi.

Poleg večje varnosti in dostopnosti pa naj bi digitalna denarnica spodbudila tudi spletne transakcije. "Na splošno lahko večje sprejemanje spletnih transakcij, nove poslovne priložnosti in izboljšano dodeljevanje virov prispevajo k splošni gospodarski stabilnosti in rasti," napovedujejo v Bruslju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar