E-pismo: Slovenci se (pospešeno) zadolžujejo

Medtem ko boste nekateri te besede prebirali ob šumenju valov, pa ste se morda drugi letos odločili za drugačen dopust – bolj športno obarvan. Na staro celino se je namreč vrnil največji svetovni športni dogodek, Parižani so po 100 letih dočakali prižig olimpijskega ognja. 

Če ste namenjeni v Pariz, ali morda o tem še razmišljate, smo pripravili serijo člankov o cenovni kulisi dogodka. Cene nastanitev na Airbnb so denimo v zadnjem mesecu padle vsaj za 20 odstotkov, cenejše tudi sobe v hotelih, najcenejše vstopnice pa so navijačem na voljo že od 24 evrov naprej.

Skratka, kjerkoli že ste, verjetno zapravljate – ali že prislužene prihranke ali pa denar, ki ga še morate zaslužiti. In slednjih je vse več. Rast posojil gospodinjstvom se letos še naprej krepi. Približno dve tretjini prirasta sta izhajali iz še vedno okrepljenega zadolževanja gospodinjstev v obliki potrošniških posojil, ki so se na medletni ravni povečala za 16 odstotkov. 

Obseg potrošniških posojil že od lanskega novembra raste po dvomestni stopnji. "Visoka rast je bila poleg znižane meje kreditne sposobnosti in solidnega trošenja gospodinjstev tudi posledica večjega poslovnega interesa bank za tovrstno kreditiranje, saj obrestne mere za potrošniška posojila dosegajo ene izmed najvišjih ravni med vsemi posojilnimi posli," menijo na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Ob takšni rasti obsega posojil se seveda vsak vpraša, kaj potrošniki kupujejo in za kakšne vrednosti se zadolžujejo. S temi podatki so nam postregli na Banki Slovenije. Povprečni znesek potrošniškega posojila je v prvi polovici leta znašal okoli 14 tisoč evrov in je bil v primerjavi s povprečnim zneskom v prvi polovici lanskega leta višji za približno desetino. 

Razlog? "Glavni namen potrošniških posojil ostaja sprotna potrošnja," odgovarjajo na BS.

Kot sicer dodajajo, se je v tem obdobju povečal tudi povprečni dohodek potrošnikov, zato ostaja razmerje med povprečnim zneskom potrošniškega posojila in povprečnim dohodkom potrošnika (LTI) na vzdržnih ravneh okoli 0,61.

Delež potrošniških posojil slovenskih gospodinjstev v BDP, kljub rahlemu porastu v obdobju zadnjega leta, ostaja precej nižji kot pri gospodinjstvih evrskega območja.  Na drugi strani se je okrepila tudi medletna rast stanovanjskih posojil, a je bila z 1,8-odstotno rastjo še vedno umirjena. Ne glede na to pa ostajajo slovenska gospodinjstva še naprej manj zadolžena v primerjavi z gospodinjstvi evrskega območja.

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je razmerje med posojili in vlogami gospodinjstev za slovenske banke v prvih treh mesecih leta znašalo dobrih 65 odstotkov. S tem se Slovenija uvršča proti repu evropskih držav.

Slovencev pri najemanju posojil pa ne odvrnejo niti še vedno višje obrestne mere, čeprav je ECB prvič že znižala obrestne mere. Pred poletnim odmorom se ECB sicer ni odločila za novo znižanje, a je na obzorju ohladitev. Šestmesečni euribor, ki ga v Sloveniji pri posojilih z variabilno obrestno uporablja večina bank, je trenutno pri 3,65 odstotka. Po zasedanju ECB je zdrsnil na 3,62, kar je bilo najnižje raven po 17. aprilu 2023.

''Zaradi pričakovanih dodatnih znižanj ECB za vsaj 50 bazičnih točk pričakujemo, da bo trimesečni euribor do konca leta dosegel ravni okrog treh odstotkov," pravi analitik BBA Mihael Blažeković.

To bo potrošnikom prineslo olajšanje, bankam pa skrbi. Zaenkrat te še vedno žanjejo sadove visokih obrestnih mer. Skupaj so v prvih petih mesecih leta banke ustvarile 409,9 milijona evrov dobička po obdavčitvi oziroma 6,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Kako se dobiček slovenskih bank primerja z evropskimi? V prvem četrtletju leta se je neto obrestna marža bank v evrskem območju v povprečju povečala z 1,48 pred enim letom na 1,62 odstotka. Ob tem pa pri ECB opozarjajo, da so razlike med državami precejšnje. To razmerje je bilo denimo v Franciji pri 0,87 odstotka v Latviji pa najvišje pri 3,86 odstotka.

Med prve tri države se uvršča tudi Slovenija, saj je neto obrestna marža slovenskih bank, ki jih je ECB zajela v raziskavi, v prvem četrtletju znašala 3,75 odstotka. Ob dvomestni rasti obsega posojil se sicer zdi, da bankam ne bodo prišli do živega niti nižji obrestni prihodki zaradi sproščanja monetarne politike. Morda pa se povsem motimo in nevarnost za tradicionalne banke tiči povsem drugje. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar