Kdaj in kako lahko detektivi nadzirajo bolniško odsotnost zaposlenega?

Zaposleni je lani na bolniškem dopustu v povprečju preživel 19,13 dneva. Ta vrednost je na ravni povprečne bolniške odsotnosti iz leta 2021 (19,18 dneva), medtem ko je leta 2022 dosegla rekordnih 21,58 dneva.

Na prvem mestu po številu dni odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva; z izjemo leta 2022, ko je na prvo mesto skočila omenjena skupina infekcijskih in parazitarnih bolezni. V opaznem trendu naraščanja so tudi duševne bolezni, smo podrobneje pisali v članku Lani nekoliko manj bolniških, a vlada priznava, da je težava velika. 

Nekateri trdijo, da lahko nadpovprečno število tako imenovanega absentizma (bolniške odsotnosti) pripišemo kombinaciji stresnega delovnega okolja, neurejenih medsebojnih odnosov v podjetjih, pa tudi luknjičavi zakonodaji, ki je pisana na kožo tistim iznajdljivejšim, ki so lahko formalnopravno na 'bolniški', pa čeprav za to ni dovolj prepričljivih razlogov.

Zato ne preseneča, da se številni delodajalci, ki dvomijo o iskrenosti bolniške odsotnosti delavcev, odločajo za detektivski nadzor nad njimi. Tako lahko pridobijo ustrezne dokaze, da zaposleni ne spoštujejo navodil zdravnika med bolniško odsotnostjo.

Kakšna pooblastila imajo detektivi?

Zakon o detektivski dejavnosti detektivu izrecno dovoljuje, da lahko pridobiva dokazno gradivo na področju zlorab pravic do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorab uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Nadzor bolniške odsotnosti zaposlenega lahko izvede le detektiv z licenco in izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom. To hkrati pomeni, da se dokazi, pa čeprav za delavca neugodni, ki jih pridobi detektiv brez ustrezne licence, ne upoštevajo kot pravno relevantni pri morebitnih ukrepih oziroma sankcijah zoper delavca.

Pomembno je tudi, da mora detektiv pred začetkom izvajanja nadzora bolniške odsotnosti od delodajalca pridobiti tudi ustrezno pooblastilo.

Pravna podlaga delodajalca za nadzor bolniške odsotnosti

Delodajalci morajo imeti ustrezno pravno podlago za nadzor bolniške odsotnosti (tudi če zato pooblastijo detektiva oziroma detektivsko agencijo), in sicer zaradi varovanja pravic delavcev.

V praksi imajo to opredeljeno v internih aktih (denimo v pravilniku o bolezenskih odsotnostih), ki jim omogočajo, da ustrezno ukrepajo ob pogostejših izostankih delavca z dela. Pred začetkom nadzora detektivi preverijo, kako je nadzor nad bolniško odsotnostjo opredeljen v teh internih aktih.

Detektiv bo tako pred začetkom izvajanja nadzora običajno vpogledal v delavčev bolniški red. Iskal bo dokaze, ali delavec ne spoštuje bolniškega reda, ter bo o svojih izsledkih obvestil delodajalca.

Kako daleč gredo lahko detektivi pri nadzoru bolniške odsotnosti?

To dokaj natančno ureja zakon o detektivski dejavnosti, po katerem lahko detektiv med drugim pridobiva tudi informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Tako detektiv lahko pridobiva informacije tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

A pozor: pri izvajanju upravičenj detektiv ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršne koli ograje, ovire ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in tako navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.

Kaj to v praksi pomeni? Detektiv lahko le z javne ceste fotografira delavca, ko ta igra namizni tenis na domačem dvorišču, ne sme pa ga fotografirati na njegovi parceli (pa čeprav stoji le meter za mejo, ki parcelo loči od javne površine) ali izza njegove ograje, žive meje in podobno.

Tudi glede fotografiranja imajo detektivi omejitve. Zakon namreč jasno določa, da lahko pri izvajanju osebne zaznave detektiv uporablja tudi naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila, vendar le, če je to nujno za zavarovanje dokazov.

To pomeni predvsem tako, da bodo fotografije igranja namiznega tenisa zakonite, če bodo namenjene dokazovanju, da se delavec ni držal navodil zdravnika, ki mu zapoveduje, da se med bolniško odsotnostjo izogiba izvajanju športnih dejavnosti. Ne bodo pa zakonite tiste fotografije, ki prikazujejo delavčeve siceršnje aktivnosti v prostem času (njegovo druženje s prijatelji, igranje z otroki, razgovori s poslovnimi partnerji in podobno). Še več, s takimi fotografijami bo detektiv kršil zakonodajo s področja varstva zasebnosti in bo lahko zaradi tega tudi (odškodninsko) odgovarjal.  

Možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Kršitve bolniške odsotnosti lahko delavca drago stanejo. Delodajalec lahko namreč, če ugotovi, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja delavcu tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar