Vročinski val: Kako preživeti v službi?

Vsi, ki se med vročinskimi vali poletnih dni odpravljate na delo, veste, kako naporno je lahko. Upadejo kognitivne sposobnosti, vožnja na delo je neprijetna, za ljudi, ki delajo na prostem, pa je le ohranjanje varnosti izziv. Vsi ti dejavniki vplivajo na zmanjšano produktivnost, kar se bo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo vse močnejše vročinske valove, še povečalo, svarijo strokovnjaki.

Ameriški predsednik Joe Biden je med lanskim vročinskim valom dejal, da ZDA zaradi izjemne vročine na leto izgubijo sto milijard dolarjev, pri tem pa navedel poročilo Atlantskega sveta, ki opozarja, da bi se te izgube do leta 2030 lahko podvojile.

Na Kitajskem morajo denimo delodajalci delavce usposabljati o nevarnostih, povezanih z vročino, ter jim zagotoviti prostore za počitek, brezplačne hladne pijače in klimatske naprave v zaprtih prostorih. Na Kitajskem je v vročih dneh treba skrajšati ali prekiniti delovni čas in intenzivnost dela, delovna mesta, ki ne morejo vzdrževati temperature pod 35 stopinjami Celzija na prostem in 33 stopinjami Celzija, pa morajo svojim delavcem izplačevati dodatke na visoke temperature.

Od učinkov hude vročine pa niso popolnoma varni niti pisarniški delavci, ki pogosto delajo v klimatiziranih prostorih, saj vročina vpliva na kognitivne sposobnosti. "Ohlajanje telesa odvzame energijo, ki se običajno uporablja za kompleksne možganske funkcije," je za Bloomberg povedal nevroznanstvenik Clayton Page Aldern.

Vročina slabša kognitivne sposobnosti tudi zato, ker povzroča vnetja možganskega tkiva, slabi povezavo nevronskih omrežij in moti spanje. Čeprav lahko klimatske naprave ljudi rešijo teh pomanjkljivosti, Aldern pravi, da ima lahko izpostavljenost vročini ponoči in na poti v službo še vedno dolgotrajne negativne kognitivne učinke.

Depositphotos

 

Ključna meja 28 stopinj Celzija

Delodajalec mora med delovnim časom v delovnih prostorih zagotoviti takšno temperaturo zraka, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, na svoji spletni strani opozarja inšpektorat za delo.

Ko se v delovnih prostorih temperature dvignejo nad 28 stopinj Celzija, mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi delavcem zagotovi ustrezno toplotno udobje. Delodajalec lahko izvede začasne ali dolgoročnejše ukrepe, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Kakšne ukrepe mora sprejeti delodajalec?

Delodajalci lahko za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev izvedejo ukrepe, ki so začasne narave in veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Ti zajemajo pogostejše in daljše odmore med delovnim časom, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov in zmanjšanje intenzivnosti dela. Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa. Dolgoročni ukrepi zajemajo namestitev dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav.

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih delodajalcem predlaga, da pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju upoštevajo pravilo sedmih stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot sedem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.

Delavcem svetujejo, da popijejo do tri litre brezalkoholnih pijač, so oblečeni v lahka in zračna oblačila, se izogibajo slani prehrani in začimbam, ne uživajo alkohola in se seznanijo z zdravstvenimi simptomi, ki se pojavijo ob izpostavljanju previsokim temperaturam.

Število kršitev se povečuje

Na inšpektoratu za delo največ kršitev zagotavljanja varnega in zdravega dela v vročini ugotavljajo v poletnih dneh, predvsem med vročinskimi vali, so nam pojasnili. "Število prijav in tudi ugotovljenih kršitev je močno odvisno od trajanja vročinskega vala, zato je težko govoriti o trendu zviševanja oziroma zniževanja ugotovljenih kršitev, vseeno pa se nakazuje povečevanje," je za Bloomberg Adria povedala Katja Čoh Kragolnik, glavna inšpektorica Inšpektorata za delo.

Lani so inšpektorji ugotovili 29 kršitev, ki so se nanašale na temperature v delovnih prostorih, za leto 2024 pa ugotovitev na inšpektoratu še ne morejo podajati. "Ugotovitve iz leta 2023 se nanašajo tako na visoke kakor tudi na nizke temperature v delovnih prostorih, saj na inšpektoratu ne vodimo ločenih ugotovitev za vroča in hladna delovna okolja," je povedala Čoh Kragolnik. Dodaja, da je bilo tovrstnih ugotovitev v letu 2022 16, leta 2021 komaj šest.

"Delodajalci v zadnjih letih višje temperature pogosteje prepoznavajo kot dejavnik tveganja, ki vpliva na izvajanje delovnega procesa, vendar to večinoma velja le za obdobja vročinskih valov," ugotavlja Čoh Kragolnik, ki opozarja, da se na to pogosto pozabi. "Še vedno ugotavljamo, da ni veliko delodajalcev, ki bi učinkovito in trajno reševali problematiko vročine na delovnih mestih."

Depositphotos

 

V pripravi nov predlog ministrstva za delo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je med tem napovedalo, da bo v javno razpravo dalo predlog za spremembo pravilnikov, ki urejajo delo na prostem v času visokih in nizkih temperatur, je zapisal portal dostojnodelo.si.

Predlog bi delodajalcem naložil, da delavcem v času višjih zunanjih temperatur dajo na razpolago prostor za ohlajevanje ter v času nizkih zunanjih temperatur prostor za ogrevanje. Pri delu na prostem bodo delodajalci obvezani delavcem zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca in uporabo osebne varovalne opreme. Dela pri temperaturi zraka, višji od 30 stopinj Celzija, pa se bodo lahko izvajala, le če bodo delavci imeli možnost odmora v ohlajenih prostorih (največ 25 stopinj Celzija) vsaj na dve uri ter vsaj na 20 minut na voljo ohlajene brezalkoholne napitke.

Kako se z vročino spopadajo v gospodarstvu?

Delavcem, ki opravljajo delo na terenu in so lahko dlje časa izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram, zagotavljajo varovalno opremo, kot so zaščitna UV-pokrivala, varovalne jakne in obutev ter zaščitna sončna očala, so sporočili iz Zavarovalnice Triglav. 

Začasnih ukrepov zaradi vročine v Zavarovalnici Triglav niso sprejeli, saj "skrbi za varnost in zdravje namenjamo velik poudarek v vseh letnih časih". Za zdravje zaposlenih v zavarovalnici skrbijo tudi z raznimi aktivnostmi, kot so spodbujanje k aktivnim odmorom in redni fizični vadbi v prostem času ter ozaveščanjem o primernih prehrambnih navadah ob prehodu letnih časov.

"Sodelavcem, ki so pri delu na raznih deloviščih izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram, prilagodimo urnik dela, omogočimo pogostejše odmore v hladnejših prostorih, v bližini delovnih prostorov pa je vedno na voljo hladna pitna voda," so sporočili iz družbe Lek. Ta svojim zaposlenim zagotavlja tudi praktična usposabljanja in izobraževanja o varnosti na delovnem mestu.

"Področje varnega in zdravega dela je v Krki usklajeno z zakonodajo in urejeno z internimi predpisi, ki veljajo za vse zaposlene ne glede na to, katero delo in kje ga opravljajo," so sporočili iz novomeškega farmacevta. "Za obvladovanje tveganj na sprejemljivi ravni imamo vzpostavljene tehnične in organizacijske ukrepe."

"Zaposlenim v proizvodnjah so na voljo pitniki z vodo, ki so enakomerno porazdeljeni po celotni enoti in jih lahko uporabijo kadar koli ter jim pri tem ni treba zapuščati delovnega prostora. Med delovnim časom jim omogočamo tudi več krajših odmorov kot običajno. Ta čas lahko preživijo sede v jedilnici, ki je prav tako klimatizirana," so sporočili iz Žita. 

Delovni prostori Zavarovalnice Triglav, Žita in Leka so klimatizirani, pri čemer podjetja zatrjujejo, da skrbijo za redno vzdrževanje in nemoteno delovanje klimatskih naprav. Družba Krka pa je sporočila, da je dobršen del njihovih prostorov klimatiziran.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar