Sodelavka kleveta in širi neresnice o zaposlenih. Kaj lahko naredimo?

Iskreni in transparentni odnosi na delovnem mestu so želje vsakega zaposlenega. Ne nazadnje večina v službi preživi  tretjino (delovnega) dneva, zato ni vseeno, v kakšnem mikrokozmosu ga bo preživela.

To, da je zaposleni v službi obkrožen (le) z dobronamernimi ljudmi, ni samoumevno. Nasprotno, po nekaterih podatkih se kar 20 odstotkov zaposlenih sooča s toksičnimi odnosi v podjetju, kar vpliva na njihovo dobro počutje, na delovno storilnost in tudi na psihofizično zdravje.

Ena od oblik takšnega toksičnega ravnanja je tudi klevetanje sodelavk in sodelavcev ter širjenje neresnic o zaposlenih. Toda, kako lahko zaposleni doseže, da se taka praksa konča?

Psihološki vidik

Najboljši protistrup je ignoranca. Z njo obrekovani ubije dve muhi na en mah. Če bi se namreč na klevete odzval pretirano čustveno, bi se po nepotrebnem vznemirjal in bil zaradi tega le nerazpoložen in zato tudi delovno manj učinkovit. 

Poleg tega bi na tako klevetanju podaril pravico do obstoja, ki si je ne zasluži. Če bi se namreč nanj odzval s protiargumenti, pa četudi tehtnimi, bi prilil olje na ogenj in zadevo le še poslabšal. Treba je namreč vedeti, da obrekovalci iščejo predvsem ciljno občinstvo, iščejo svoje poslušalce, želijo si priznanja drugih v podjetju. Svoje dosežejo že s tem, da se o neresnicah govori.   

Želijo si, da bi jih drugi prepoznali kot vir (skrivnostnih) informacij, ki jih sami nimajo. Upajo, da bodo s tem vzbudili pozornost in postali pomembni. Če obrekovani na klevete le zamahne z roko, preostali to razumejo kot znak, da morda ne držijo vode. 

Druga možnost je, da se obrekovani odloči za "protinapad". Še preden bi se odločil, da zoper obrekovalca sproži najrazličnejše pravne postopke, naj temeljito premisli, kam vse to vodi. Mogoče je namreč, da je oseba, ki opravlja, za vodstvo podjetja iz najrazličnejših razlogov pomembna ali nepogrešljiva. V tem primeru bi se direktor verjetno postavil na stran obrekovalca, in ne na stran obrekovanega.

Prav tako bi lahko tako zastrupil ozračje v podjetju. Nihče od zaposlenih si namreč ne želi delati v okolju, v katerem vladajo razprtije, slabi odnosi, maščevalni pohodni in slaba energija.

Depositphotos

 

Če ne gre drugače – odškodninska tožba ali tožba zaradi obrekovanja

Če bi žrtev klevet vendarle presodila, da bo svoje interese najbolje zavarovala s pomočjo sodišča, ima v tem primeru kar nekaj pravnih možnosti. Lahko se denimo odloči za odškodninsko tožbo zoper opravljivca, a naj bo ob tem pozoren na to, da bo moral dokazati vse štiri elemente odškodninskega delikta. Ti so:

– protipravno ravnanje

– nastanek škode

– vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastankom škode

– odgovornost

Pomembno je, da so vsi štirje elementi podani kumulativno (skupaj), sicer odškodninski zahtevek ne bo uspešen.

Prav tako se lahko odloči za kazenski pregon zoper obrekovalca zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Pregon za tovrstno kaznivo dejanje se začne na podlagi zasebne tožbe, kar terja večjo angažiranost žrtve, kot to velja za druga, uradno pregonljiva kazniva dejanja.              

Kaznivo dejanja obrekovanja ureja 159. člen kazenskega zakonika in določa, da kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

V primeru kvalificirane oblike kaznivega dejanja, torej če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se lahko storilec kaznovan celo z zaporom do dveh let.

V tem primeru bo moral obrekovani dokazati predvsem to, da se je obrekovalec zavedal, da so informacije, ki jih je širil o njem, neresnične, da so v celoti plod njegove domišljije, pa jih je navkljub temu 'trosil' naokrog. Da si je denimo izmislil, da je sodelavec nasilen do svoje žene, čeprav za to trditev ne razpolaga z nobenim indicem, kaj šele dokazov, ki bi to potrjevali.

Tožba zaradi žaljive obdolžitve

Še ena možnost je, in sicer da se žrtev klevet odloči za pregon zoper obrekovalca zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Tudi v tem primeru se pregon začne na podlagi zasebne tožbe.

V nasprotju z obrekovanjem gre pri žaljivi obdolžitvi za to, da nekdo o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, a ob tem ni nujno, da se zaveda, da je to neresnično. Trdi denimo, da je zaposleni nedovoljeno razpolagal s podatkom, ki se šteje za poslovno skrivnost podjetja, pri čemer pa za to nima dokazov. Tako le sklepa, ker je zaposleni nekoč v preteklosti že zlorabil poslovno skrivnost podjetja. Se pravi, da dopušča to možnost na osnovi določenih grehov zaposlenega iz preteklosti.

Tudi to je protipravno klevetanje in oseba, ki nekoga žaljivo obdolži, se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.

Če pa je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar