E-pismo: Kjer Golob vidi Švico, smo našli Madžarsko

Dober dan. Če še ne veste, "Švica (je) v nas prepoznala drugo Švico". Čeprav nas predsednik vlade prepričuje, da živimo v drugi Švici, je vsakomur, ki je v zadnjih 20 letih pomolil nos onkraj meja podalpskega raja, jasno, da so državama skupne kvečjemu Alpe in 'irharce'. Od tod naprej podobnosti skopnijo kot lanski sneg, podoba cvetoče in prosperitetne Slovenije pa se izkaže za Potemkinovo vas.

Že res, da je pticam nemogoče omejiti polet, saj je to pač del njihove nravi, a vsaj tisti, ki čepi na vrhu vladnega stolpiča, bi moral vedeti, da dejstva njegovemu retoričnemu (iz)letu ne prikimavajo.

Ker vemo, da je prehitevati Švico po levi in desni karseda naporno početje, smo v uredništvu sneli rožnata očala in jih v želji po razbremenjevanju državnega vodstva zamenjali z analitičnimi. V precep smo vzeli ekonomske kazalce zadnjih 20 let slovenske evropske pomladi.

Razočarani Švice nismo našli, kvečjemu kakšno Slovaško ali Madžarsko. Po ključnih kazalcih BDP in kupne moči smo namreč sprva glopirali na čelu deseterice držav, ki so v največji širitvi vstopile v evropsko izbrano druščino, danes pa slovensko kljuse caplja na njenem začelju. "Med takratnimi novimi članicami je bila povprečna rast BDP v tem obdobju najvišja na Poljskem, kjer je bila štiriodstotna, najnižja pa na Madžarskem in v Sloveniji, kjer je bila 2,2-odstotna," nam je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Za Švico številk nismo preverjali, vendar si upam trditi, da dediči kalvinizma opazovanega obdobja niso po rakovo sklenili v družbi Slovaške, Madžarske ali Latvije. Po svoje je tragikomično, da je slovensko gospodarstvo v tandemu z Orbanovo Madžarsko raslo najpočasneje od vseh, saj gre bržčas za režim, s katerim se svobodnjaki ne želijo primerjati niti v nočni mori.

Ali pač. Kaj si vladar srednjega kraljestva, ki je sicer preživelo več tisoč let, bo pa kot kaže dominiralo prihodnjih tisoč, misli o Sloveniji, je nazorno pokazal s tem, ko je ni vključil v svojo evropsko turnejo. Je pa zato Madžarsko in Srbijo, kjer bodo zanj razvijali leteče avtomobile. Pa tudi Francijo, kjer bodo izdelovali baterije za Xijeve e-avtomobile, medtem ko bojda frankovski Renault kani njihovo sestavljanje blagovoljno prepustiti svoji nekdanjim Ilirskim provincam. Očitno Xi Jinping v nas ni prepoznal druge Švice, ali pa jo je, saj tudi prve ni obiskal.

No, ja, bolje vrabec v roki kot golob na strehi, bi dejali tisti, ki jih cinizem še ni povsem zakisal, naivneži, kakor jim pravimo, saj smo navsezadnje le prisopihali v EU, ki poleg ekonomskih priložnosti prinaša še marsikatero mano z – evropskega - neba.

Denimo prost prehod meja. Za tiste, ki pogosto kaj pozabimo, na obup bližnjih najraje osebne dokumente, je Schengen jako prikladna stvar. Toda, kot je ta teden napovedala Italija, so tudi temu evropskemu luksuzu šteti dnevi, zato bo treba osvežiti spomin in dokumente.

Pri slednjem vam toplo polagam na srce, da se ponje odpravite čim prej, saj boste nanje v kolesju javne uprave iz časov Bizantinskega cesarstva čakali približno poldrugi mesec. Čakati je v tem primeru precej blag glagol, saj nakazuje na nedejavnost, pa vendar je izkušnji primerno tudi nedovršni. Medtem ko upravne enote, torej državljanski servis, ki ga vsi plačujemo in ima monopol nad izdajo osebnih dokumentov, namesto vas opravljajo svoje poslanstvo, se namreč lahko zgodi marsikaj. Dokončate lahko roman, lahko pa v njem, sploh če imate (ne)srečo in če je ta Kafkin, odigrate tudi glavno vlogo.

"Veste, zaposlena, ki potrjuje vloge za dokumente je zbolela in je šele danes poklikala vašo," mi je po več kot tednu dni brezplodnega čakanja na potni list in obiskovanja upravnih enot pojasnila ena od vodij na UE Ljubljana. A zaradi preobremenjenosti je stavkajoče uradnike nenazadnje treba razumeti. Glede na to, da gospa potrjuje vloge za 290 tisoč prebivalcev Ljubljane, je pač neizogibno, da jo izgorelost ob tolikšni odgovornosti pogosto žene v bolniško. Da, tudi racionalnost je poleg točnosti zveličana švicarska odlika.

Želim vam lep in sproščujoč vikend.