Izjave tedna: Kako je Slovenija socializem zamenjala z demokracijo

V tednu, ki se zaključuje, smo med drugim poročali o prihodnosti dela, umetni inteligenci, 20. obletnici članstva Slovenije v EU, gospodarskem sodelovanju s Kitajsko, obrestnih merah v ZDA in največjih slovenskih investicijskih magnetih.

Pred 20 leti je pomlad Sloveniji prinesla dvojni razcvet. Država je najprej konec marca 2004 postala članica zveze Nato, mesec kasneje, 1. maja, pa je skupaj še z desetimi državami vstopila v Evropsko unijo. To je bila peta in največja širitev povezave tako po številu ljudi kot držav, zato je bila poimenovana veliki pok.

Z vstopom v EU se je naši državi odprl večstomilijonski trg, pridobili smo finančne in razvojne prednosti, kot evropskim državljanom so se nam odprle možnosti za zaposlovanje, s skupno valuto leta 2007 se je poenostavilo poslovanje podjetij in potrošnja posameznikov, schengenski mejni režim pa je poskrbel, da so padle tudi fizične meje.

Močna slovenska gospodarska delegacija, ki je z zunanjo ministrico Tanjo Fajon obiskala Kitajsko, je sporočilo azijski velikanki, da slovensko gospodarstvo išče priložnosti za sodelovanje. Večina podjetij je med obiskom obiskala tudi podjetji BYD in Huawei, se udeležila poslovnega foruma s kitajskimi podjetji, Slovensko-kitajski poslovni svet je organiziral še obisk Hongkonga.

Žiga Vavpotič ocenjuje, da je bila to zgodovinska delegacija, saj je v njej sodelovalo več kot 70 ljudi iz več kot 50 podjetij.

Depositphotos

 

Napovedi statistikov so neizprosne; v naslednjih generacijah bo delež starejših med prebivalci Slovenije vse večji, delež mladih pa vse manjši. Zaradi upadanja rojstev, zmanjševanja umrljivosti in s tem podaljševanja življenja se v Sloveniji spreminja starostna struktura prebivalcev.

Razmere na trgu dela silijo delodajalce, da ohranjajo v zaposlitvi starejše delavce, čeprav bi imeli rajši zaposlenih več mlajših in sveže šolanih delavcev. Vendar je za slednje velika konkurenca in jih ni dovolj, meni profesor Janez Malačič.

Depositphotos

 

Letošnje leto se je konoplja vnovič prikradla v središče pozornosti. Vlada je v začetku mandata postavila legalizacijo medicinske uporabe konoplje med prednostne naloge, vendar so reforme ostale v predalu, medtem ko trenutna zakonodaja omejuje izkoriščanje potenciala konoplje tako v industriji kot v medicini. Z referendumom pa bodo v vladi odločitev o legalizaciji prepustili volivcem.

S kmetom Bogdanom Makom smo se pogovarjali o težavah, s katerimi se soočajo kmetje, ki gojijo industrijsko konopljo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar