Ali zviševanje davkov na tobak res zmanjšuje kajenje?

Tobak je ena največjih javnozdravstvenih težav v svetu in Sloveniji. V svetu vsako leto zaradi tobaka umre več kot 8 milijonov ljudi, v Sloveniji pa vsak teden vsaj 60 prebivalcev. Tobak v Sloveniji na leto povzroči večje število smrti kot nezgode, alkohol, prepovedane droge in samomori skupaj.

Eno najučinkovitejših orožij v boju proti tobaku sta višanje obdavčitve in trošarin na tobačne izdelke. Kljub temu številni opozarjajo na razmah črnega trga, ki naj bi sledil višjim cenam tobačnih izdelkov. Kako smiselni so višji davki pri zmanjšanju uporabe tobačnih izdelkov?

"Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje razširjenosti kajenja tobaka in njegovih posledic so visoke cene tobačnih izdelkov," so za Bloomberg Adria povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Učinkovit je tudi glede na stroške, saj privede do pomembnih učinkov ob zelo nizkih stroških uvedbe."

Na NIJZ so spomnili, da v državah z velikimi dohodki 10-odstotno zvišanje cen tobačnih izdelkov privede do štiriodstotnega zmanjšanja potrošnje tobačnih izdelkov. "Ukrep ima največje učinke v visoko cenovno občutljivih skupinah, to so mladi in prebivalci iz skupin z nižjim socialnoekonomskim položajem."

Večina študij je pokazala, da je zvišanje cen cigaret z višjimi davki zelo učinkovit ukrep za zmanjšanje kajenja med mladimi, mladimi odraslimi in osebami z nižjim socialnoekonomskim statusom. Vendar je presenetljivo malo dokazov o vplivu zvišanja cen cigaret na kajenje pri pogostih in dolgotrajnih kadilcih, je razvidno iz raziskave ameriškega Nacionalnega centra za biotehnološke informacije.

"Hitra gospodarska rast, pri kateri se povečajo prihodki, lahko izniči zvišanje cen in omeji vpliv cen na potrošnjo zaradi zvišanja cenovne dostopnosti. Zvišanje cenovne dostopnosti cigaret vodi v večanje potrošnje in, obrnjeno, zmanjšanje cenovne dostopnosti vodi v zmanjšanje potrošnje," so dejali na NIJZ in opozorili na pomembnost davčne strukture.

Slabša zastavitev trošarin vodi v večjo spremenljivost cen cigaret, kar omogoča kadilcem, da prehajajo na cenejše cigarete. To naposled omeji učinke višanja trošarin, cenejše cigarete pa omogočijo cenovno občutljivim mladim začetek in nadaljevanje kajenja.

"Med letoma 2017 in 2023 znatnejših zvišanj ni bilo," pravijo na NIJZ. Po podatkih Fursa so se cigarete v približno šestih letih in pol podražile med 25 centov in enim evrom, vendar so velike razlike glede na cenovni razred cigaret. "Cene najcenejših cigaret so se povečale le za 25 centov in so se torej minimalno spreminjale v zadnjih šestih letih in pol, kar omogoča kadilcem cenejše kajenje," nadaljujejo na NIJZ.

Po mnenju NIJZ bi morale biti razlike v cenah med cigaretami čim manjše za preprečevanje prehoda kadilcev na cenejše cigarete in dostopnosti teh cenovno občutljivim skupinam, kot so mladi.

Težava so tudi nizke cene številnih znamk tobaka za zvijanje, ki so znatno nižje od cen cigaret, menijo na NIJZ. Pri tem so omenili raziskavo med slovenskimi dijaki drugih letnikov, ki zaznavajo, da so cene tobaka za zvijanje nižje kot cene tovarniško izdelanih cigaret.

"Zadnji dostopni podatki iz podatkovne baze EU kažejo, da je Slovenija med državami EU z najnižjimi cenami cigaret v EU – med 27 članicami EU smo na 21. mestu," povedo.

Slovenija se uvršča še nižje na lestvici povprečnih cen tobaka, preračunanih v mednarodne dolarje po pariteti kupne moči v državah članicah EU, kjer zasedamo predzadnje mesto – za nami je le Luksemburg.

"Kadilci, namesto da bi opustili kajenje cigaret, preidejo na uporabo cenejših izdelkov, kot so ročno zvite cigarete, katerih cene se v zadnjih letih skoraj niso spremenile. Nizke cene, velike razlike v cenah in dostopnost cenejših tržnih znamk cigaret lahko ogrozi napore za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobaka," opozorijo na NIJZ.

Na lestvici trošarinske politike držav svet, kjer se ocenjujejo posamezne komponente trošarinske politike (cene glede na kupno moč, cenovno dostopnost, odstotek davkov v ceni in strukturo trošarin), se Slovenija z oceno 2,88 uvršča v sredino. "Večji del ocene smo dobili iz odstotka davkov v ceni, medtem ko imamo pri cenovni dostopnosti najnižjo možno oceno," pravijo na NIJZ. Opozorijo, da se skupna ocena obdavčitve cigaret z leti znižuje.

Depositphotos

 

Močno lobiranje tobačne industrije

"Za preprečitev višanja obdavčitve in cen tobačnih izdelkov tobačna industrija intenzivno in vztrajno lobira ter izvaja različne aktivnosti, kot so zanikanje strokovnih dokazov, poudarjanje strokovno neosnovanih zadržkov, povezanih z ukrepom, in uvedba cenejših izdelkov. Pri obsežnih zvišanjih obdavčitve in cen tobačnih izdelkov bi bila tobačna industrija s tovrstnimi prijemi manj uspešna," opozorijo na inštitutu.

Vse države, tudi Slovenija, močno nasprotujejo zviševanju tobačnih trošarin pri tobačni industriji, saj se ta po mnenju NIJZ zaveda, da "ukrep dolgoročno vodi v pomembno znižanje potrošnje in znižanje prodaje". Kljub temu na inštitutu menijo, da to ni ovira za kratkoročno in srednjeročno zviševanje javnofinančnih prihodkov.

Svetovna zdravstvena organizacija z izračuni in primeri posameznih držav prikazuje, da višja obdavčitev v praksi ne privede do znižanja javnofinančnih prihodkov, temveč do zvišanja. Do zvišanja je prišlo tudi v državah, kjer je obdavčitev tobačnih izdelkov že zelo visoka in potrošnja teh izdelkov hitro pada, kot je Avstralija, ali pa v državah, ki imajo težavo z nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki, kot je Brazilija.

Povečanje obsega nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki zaradi zvišanja obdavčitve in cen tobačnih izdelkov je pogost argument nasprotnikov zvišanja. "Zvišanje cen lahko vodi v povečanje obsega nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, a se pri navajanju tega problema pogosto močno pretirava," menijo na NIJZ.

Obseg nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki namreč ni toliko povezan z razliko med ceno obdavčenih in neobdavčenih tobačnih izdelkov, kot je s povečanjem stopnje korupcije in širjenjem kriminalnih organizacij ter neformalnimi distribucijskimi mrežami in neobstoječimi, neučinkovitimi ali neuveljavljenimi politikami glede črnega trga, pravijo na NIJZ.

Jonas Ekblom/Bloomberg

 

Nikotinske vrečke ostajajo luknja v zakonu

Med brezdimne tobačne izdelke spadajo tobak za oralno uporabo ali nikotinske vreče (ki mu pogosto rečemo snus ali fuge), tobak za žvečenje in tobak za njuhanje. V Sloveniji se predvsem uporablja tobak za oralno uporabo, ki pa se prodaja kot tobak za žvečenje, saj je po veljavnem zakonu tobak za oralno uporabo namreč prepovedano prodajati, kar pa za tobak za žvečenje ne velja.

Podatke o uporabi brezdimnih tobačnih izdelkov na NIJZ spremljajo od leta 2016 naprej. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije iz 2016 in 2020 kaže, da je bil odstotek uporabnikov teh izdelkov med odraslimi prebivalci Slovenije v obeh letih raziskave približno dvoodstoten in se med letoma 2016 in 2020 ni pomembno spremenil. Konec leta 2022 je NIJZ izvedel spletno raziskavo na panelu, v kateri so zabeležili skoraj tri odstotke uporabnikov teh izdelkov.

Uporabnik brezdimnih tobačnih izdelkov je izpostavljen zdravju škodljivim snovem, ki so prisotne tudi v tobačnem dimu in so zasvojljive, opozarjajo na NIJZ. Odstotek uporabnikov teh izdelkov med mladostniki in mladimi odraslimi je večji kot med drugimi odraslimi. Podatki NIJZ iz začetka leta 2022 kažejo, da je brezdimne izdelke uporabljajo dva odstotka 13-letnikov, pet odstotkov 15-letnikov in osem odstotkov 17-letnikov, pri čemer odstotek uporabnikov narašča.

Depositphotos

 

Prihaja nov zakon o tobačnih izdelkih

Poslanci so ta teden na seji odbora za zdravstvo potrdili vladni predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša nove pomembne ukrepe predvsem na področju preprečevanja in zmanjševanja uporabe elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk. Predlog novele med drugim prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah, razen tobaka, je poročal STA.

V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija so ob sprejemanju novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov opozorili, da je tobačna industrija v zadnjem letu večkrat poskušala vplivati na spremembe zakona.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar