Čeprav je turizem eden stebrov hrvaškega gospodarstva, pri hrvaških pokojninskih skladih domača turistična podjetja niso prva naložbena izbira. Tudi sicer je na Zagrebški borzi zelo malo podjetij, v katera vlagajo vsi. Pokojninske družbe so imele konec leta 2023 za 2,8 milijarde evrov hrvaških delnic. Ob tem so 1,7 milijarde evrov vložile v lastniške deleže tujih podjetij, med njimi največ v slovenske blue chipe.
Skupaj s kolegi s hrvaškega uredništva smo naredili pregled, kam hrvaški pokojninski skladi trenutno nalagajo prihranke prihodnjih hrvaških upokojencev. Izbor teh naložb v veliki meri uokvirjajo zakoni, vendar imajo upravljavci skladov še vedno nekaj svobode pri odločanju, katere delnice, obveznice in druge instrumente bodo kupovali in prodajali.
"Preprosto ne moremo izgubljati časa, zato s projektom ne bomo odlašali," je na novinarsko vprašanje o tem, kdaj namerava Renault zagnati razvoj novega električnega twinga, odgovoril prvi mož koncerna Luca de Meo. Njegova urgenca je prišla do izraza na pred nedavnim zaključenem avtomobilskem salonu v Ženevi, ki je eden redkih na stari celini, kjer se spomladi zbere avtomobilistična smetana in predstavi novosti ter načrte za novo leto.
Toda tudi letošnja ženevska ekstravaganca je bila vse prej kot to. Šov namreč. Morda bi ga kot takšnega opisali kvečjemu Kitajci. Prvi razlog je ta, da je razstavni prostor sredi idilične alpske pokrajine z vsakim letom manj oblegan. Razmerje sil je slikovito povzel eden od direktorjev: "Kitajci, Kitajci, Kitajci in potem Renault."
Finančna uprava (Furs) je v letnem poročilu razkrila, koliko davkov je v preteklem letu pobrala za državo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), občine in posredno za Evropsko unijo (EU). Skupno je Furs pobral za 22.514.980.147 evrov davkov, s čimer je za 3,8 odstotka presegel letni načrt. V primerjavi z letom 2022 je pobral za sedem odstotkov več davkov, glede na leto 2021 pa so se javnofinančni prihodki povečali za 17,2 odstotka. Kateri davčni razred prispeva največ v davčno blagajno?
Čokolada je ena najbolj priljubljenih slaščic Slovencev. Po nekaterih ocenah naj bi povprečen Slovenec na leto pojedel približno štiri kilograme čokolade, vendar vse kaže na to, da se bodo te številke v prihodnosti zmanjšale, saj bo čokoladni užitek postal izrazito dražji. Cenam čokolade namreč zaradi slabih vremenskih razmer v zahodni Afriki grozi podražitev, predvsem zaradi dviga cene kakava, ene ključnih sestavin. Kako je rekordna cena te surovine vplivala na slovenske proizvajalce čokoladnih dobrot?
Na Wall Streetu so znova odmevali rekordi. Vseameriški indeks S & P 500 je že sedemnajstič letos dosegel najvišjo vrednost. Do dviga vrednosti ameriških delnic je prišlo kljub slabšim podatkom o višini cen življenjskih potrebščin, saj je bila inflacija februarja rahlo višja od pričakovane. To je znova premešalo karte vseh, ki ugibajo, kdaj bo ameriška centralna banka Federal Reserve začela zniževati obrestne mere. Bikovski trend je v zadnjih tednih na delniških trgih znova pokazal mišice, ključno iskro pa - tako se zdi - zaneti gibanje vrednosti delnic proizvajalca čipov Nvidia.