Medtem ko se je ruska invazija v Ukrajino prevesila v svoje tretje leto, obveščevalni organi članic zveze Nato vse glasneje napovedujejo, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bo zadovoljil z Ukrajino. V nedavnem intervjuju je sicer poudaril, da ga Poljska ne zanima, toda omenil jo je več kot 30-krat.
Varnostne razmere v Evropi so se zaradi brutalne vojne in nejasnih Putinovih imperialnih ciljev zaostrile do te mere, da se številne države soočajo s povečanimi potrebami po opremi in kadrih. Zato med drugim razmišljajo ali pa so se že odločile za ponovno uvedbo naborniškega sistema. Med njimi sta denimo Švedska in Litva, kjer vsako leto vpokličejo med 3.800 in 4.300 prebivalcev, poleg tega pa vključujejo tudi prostovoljce in prostovoljke.
Maja Garb, predavateljica in obramboslovka: "Zlasti vojna v Ukrajini in pomanjkanje kandidatov za zaposlitev v vojski v evropskih državah, vključno s Slovenijo, so v zadnjih letih sprožili težnje po ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti."
"Zlasti vojna v Ukrajini in pomanjkanje kandidatov za zaposlitev v vojski v evropskih državah, vključno s Slovenijo, so v zadnjih letih sprožili težnje po ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti," o razlogih, zakaj naborništvo znova postaja vroča tema, meni Maja Garb, predavateljica s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Preberi še
Poznavalec Branko Soban: 'Putinovi nasprotniki so v tujini, zaporu ali na pokopališču'
Smrt disidenta Alekseja Navalnega: Putin deluje po Stalinovem načelu 'ni človeka, ni problema'.
26.02.2024
Obletnica ukrajinske vojne: Pokopališče Putinovih fantazij in upov Zelenskega
Obramboslovka Jelena Juvan: 'Počasi bo treba sprejeti, da Ukrajina ne more zmagati.'
20.02.2024
Po dveh letih bojev Putin zmaguje, Zelenski moleduje, Golob pa omahuje s strelivom
Slovenska proizvodnja streliva obstala na mrtvi točki, na razpisu za pol milijarde evrov ni domačih podjetij.
09.02.2024
Marjan Šarec: 'Obrambna podjetja v državni lasti bi lahko okrepila BDP'
Prioritete Morsa: modernizacija, krepitev slovenske obrambne industrije in kadrovska okrepitev.
29.01.2024
Nazadnje pred dvema desetletjema
"Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi," se glasi prisega pripadnikov Slovenske vojske (SV), ki jo je zaradi usihanja zanimanja za vojaški poklic in upokojevanja slišati vse redkeje. Zato pristojni minister za obrambo Marjan Šarec za Bloomberg Adria: "Cilja sta opremljenost oziroma modernizacija in kadrovska popolnitev." A ključno vprašanje je, kako ju uresničiti?
Lanskega septembra je minilo natanko 20 let, odkar je pri nas začela veljati uredba o prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki je državljanom, starim med 18 in 27 let, omogočila najmanj trimesečno prostovoljno vojaško urjenje. Minister je bil v svojih javnih nastopih glede oživljanja odpravljene prakse doslej previden. Vseskozi poudarja, da ne razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka; vsaj takšnega, kakršnega smo poznali pred letom 2003.
Minister za obrambo Marjan Šarec je pred nedavnim v državnem svetu dejal, da mora biti slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države.
Da ponovna uvedba naborništva v tem trenutku ni najboljša alternativa, meni tudi stroka. "Izkušnje z obvezniško vojsko pred 20 leti, pa tudi sprememba vrednot in načina življenja mladih ter njihovi karierni načrti, napovedujejo, da bi bil v Sloveniji odziv na obvezno služenje vojaškega roka slab," o izzivih motiviranja mladih za vojaški poklic meni Garb.
Na vprašanje, kaj bi bilo stroškovno ugodnejše za državo, sicer priznava, da je poklicna vojska "dražja, a stroški obvezniškega popolnjevanja ne bi bili znatno nižji". Tudi naborniška vojska mora namreč imeti poklicno sestavo, dodaja.
Aktualna tema
Toda Šarec je pred nedavnim v državnem svetu dejal, da mora biti slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države. V isti sapi pa dodal, da je prednostna naloga "kadrovska popolnitev profesionalne sestave". V našem pogovoru je poudaril, da so lani v SV prvič po letu 2010 imeli več kot 320 novih zaposlitev, s čimer so presegli odhode v pokoj, ki da jih "najbolj tepejo". S tem ima SV skupaj s pogodbeno rezervo trenutno več kot 7.100 vojakov. Cilji pa so tam nekje do 10 tisoč pripadnikov.
Ne glede na pomirjujočo retoriko pa je jasno, da o tem vse bolj perečem vprašanju trenutno poteka okrepljena širša razprava. Možnost popolnjevanja vojske z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka ne nazadnje omenja pred kratkim predstavljena obrambna strategija.
Možnost popolnjevanja vojske z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka omenja tudi pred kratkim predstavljena državna obrambna strategija.
Ta navaja, da bo kadrovska politika v obrambnem sistemu "usmerjena predvsem v dopolnjevanje kadrovskih virov in zadrževanje ustreznega kadra ter v pomlajevanje strukture na vseh ravneh". Strokovnjakinja pravi, da bi bila glavna prednost izvajanja splošne vojaške obveznosti "pridobitev vojaške rezerve".
Zato bi bilo po njenem mnenju najbolj smotrno "ohranjati prostovoljno odločanje za zaposlitev v vojski ter za različne oblike vojaškega usposabljanja". A so v obrambnem sistemu v dokumente ob premajhnem prostovoljnem odzivu zapisali "možnost ponovne vzpostavitve splošne vojaške obveznosti".
Vrnitev naborništva omogoča zakon
Tako je v skoraj leto stari Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 navedeno, da bi ponovno uvedbo naborništva lahko "sprožila že ocena, da ima SV premalo vojakov", ocenjuje Garb.
Toda javnost temu ni pretirano naklonjena. Izsledki nedavne Raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti in vojaškem poklicu javnega mnenja kažejo, da obveznemu služenju vojaškega roka nasprotuje 44,2 odstotka vprašanih. A zanimivo je, da slabih 26 odstotkov podpira vpeljavo obveznega vojaštva za moške, 15,4 odstotka pa celo za moške in ženske. Kljub temu je 65,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da se ob ponovni odločitvi za prvo zaposlitev verjetno ne bi odločili za vojaški poklic.
Pa vendar je za vrnitev naborništva celo zakonska podlaga, navaja Garb. To namreč predvideva 62. člen obstoječega zakona o vojaški dolžnosti (ZVojD), kjer odločitev o ponovni uvedbi "nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi sprejme državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade", in sicer "ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom".
Zato je po njenem mnenju treba z določeno mero skepse jemati tudi ocene o ogroženosti in poslabšanju varnostnih razmer v Evropi. Gre za retoriko, ki je po njenem mnenju voda na mlin težnjam za ponovno uvedbo tega mehanizma.
Izsledki nedavne raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti in vojaškem poklicu javnega mnenja kažejo, da obveznemu služenju vojaškega roka nasprotuje 44,2 odstotka vprašanih.
Na mladih svet stoji, pa tudi vojska
Minister vsled pridobivanja kadrov daje tudi velik poudarek dvigovanju ugleda vojske v javnosti, ki naj bi pri mladih privedel do povečanega zanimanja za vojaški poklic. Njegov cilj je poleg modernizacije in kadrovske popolnitve vključitev SV v družbo na način, da bo ta razumljena kot steber nacionalne varnosti in obrambe, namesto da je "tabuiziran subjekt".
Šarec je v zvezi s privabljanjem mladih v našem pogovoru tudi povedal, da so v njegovem mandatu od leta 2022 odpravili omejitve prijav na tabore za mlade, se pravi za dijake in študente. "Prej je bila omejitev 100, lani pa smo imeli 700 mladih vključenih bodisi v zimske bodisi letne tabore," je dejal, "potem se lahko prijavijo tudi na trimesečno prostovoljno vojaško usposabljanje".
Podobno počnejo tudi na Hrvaškem, kjer z začetkom prihodnjega leta uvajajo trimesečno obvezno temeljno vojaško usposabljanje mladih. Tudi Beograd v prihodnje leto pripravlja obvezno trimesečno služenje vojske za mlade, ki bo obenem plačano, vojaški rok pa se bo upošteval pri izračunu pokojninske dobe.
Pozitivna (samo)ocena
Kakšna je torej pripravljenost SV glede na naštete težave? Garb ocenjuje, da je ta izzivom navkljub ustrezna. Omenjena raziskave je anketirancem med drugim postavila tudi vprašanje o oceni delovanja vojske, na katerega je z oceno dobro dogovorilo 46,4 odstotka vprašanih.
Kakšna je torej pripravljenost SV glede na naštete težave?
Lani je vojska v lastnem poročilu zapisala, da je z vidika pripravljenosti naredila viden napredek, "toda ne dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah". Na splošno so bile ocene SV za delovanje v vojni v letih po razglasitvi samostojnosti povprečne ali podpovprečne. Ta bo sicer za minulo leto znana šele konec marca, a pri tem se že pojavljajo ocene, da bo ta naposled pozitivna.
Kako to, če pa tako minister kot tudi stroka priznavajo, da je kadrovska stiska velik problem? "Vedeti je treba, da vojska ocenjuje samo sebe, pri tem pa si tudi sama določa kriterije ocenjevanja," pojasnjuje Garb. Zato se lahko spremeni oziroma prilagodi tudi kriterij potrebnega števila novih pripadnikov, pod črto sklene strokovnjakinja.