Banke kujejo rekordne dobičke, kako pa je s pregonom bančne kriminalitete?

Slovenske banke na krilih visokih obrestnih mer že nekaj časa kujejo rekordne dobičke. Slabi časi, ko je pred desetletjem bančni sistem potreboval dokapitalizacijo, so že skoraj pozabljeni. Medtem pa se organi pregona še vedno ukvarjajo s pregonom bančne kriminalitete, ki je po mnenju tožilcev v bankah povzročila za več sto milijonov evrov škode.

Z bančnim kriminalom se v Sloveniji že več let ukvarja specializirano državno tožilstvo. Kot kažejo njihovi podatki, ki so jih posredovali Bloomberg Adria, so v primerih bančne kriminalitete doslej v 23 zadevah vložili obtožnice zoper 98 oseb, od tega je 61 bančnikov. Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih, je nekaj več kot 318 milijonov evrov.

Do zdaj je bilo v bančnih zadevah izdanih 24 sodb, od tega 20 obsodilnih za skupno 35 oseb, med njimi je bilo 24 bančnikov. Štirinajst obsodilnih sodb v zadevah za 18 oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog zoper eno osebo. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v teh zadevah je 69,3 milijona evrov.

Dolgotrajni postopki preiskave bančne kriminalitete

Specializirano državno tožilstvo v zadnjem poročilu o svojem delu ocenjuje, da v primerjavi s kaznivimi dejanji s področja organiziranega kriminala kazenski postopki proti storilcem gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj trajajo dlje in so veliko zahtevnejši. Ob tem dodajajo, da so sodišča v obdobju med letoma 2016 in 2022 na področju bančne kriminalitete izrekla bistveno več obsodilnih sodb kot na področju klasičnega organiziranega kriminala.

Za preiskovanje, obtoževanje in sojenje v bančnih zadevah je treba pridobiti posebno znanje s področja mikroekonomije, poslovnih financ in bančništva, polet tega pa poznati tudi bančno subkulturo in posebnosti tega okolja, poudarjajo tožilci.

Ena ključnih dilem v zvezi s proučevanimi bančnimi kreditnimi posli, ki so slovenskemu bančnemu sektorju povzročili velikansko premoženjsko škodo, se navezuje na vprašanje razmejitve med zgrešeno in škodljivo poslovno odločitvijo in pa namernim kaznivim dejanjem, s katerim so želeli bančniki sebi ali drugim pridobiti premoženjsko korist.

Najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri pregonu bančnega kriminala, so skromna bančna sodna praksa, dolgotrajnost sodnih preiskav, neizdelana merila, kaj je dobra bančna praksa, visoki dokazni standardi in zahtevno dokazovanje obarvanega naklepa.

Depositphotos

Poleg tega tožilci med težavami navajajo obsežnost dokumentacije ter tudi "pomanjkanje interesa oškodovanih bank za samoiniciativno preiskovanje sumov kaznivih dejanj v okviru svojih zmožnosti". Ker sodna praksa na področju bančne kriminalitete še ni v celoti vzpostavljena, referenčnih sodb ni in pomembna pravna vprašanja še niso bila v celoti opredeljena in razrešena, zato ni mogoče govoriti o ustaljeni sodni praksi. "Glede na to, da se sodi gospodarski in finančni eliti, je sodno prakso tudi izredno težko predvideti," menijo tožilci.

Medtem ko si podjetja že prizadevajo, da se izsledijo storilci in se zberejo potrebni dokazi, tega tožilci ne prepoznavajo pri bankah. Te se, kot ocenjujejo, sicer večinoma korektno odzivajo na zahteve policije in tožilstva po pošiljanju dokumentacije, vendar so pri komunikaciji z organi odkrivanja in pregona zelo zadržane ter ne kažejo samoiniciativnosti za preiskovanje.

Tudi bančniki morajo v zapor

Slovenija je prvo obsodilno zaporno kazen za bančnika dočakala v letu 2016, ko sta bila na prvi stopnji obsojena nekdanja člana uprave Factor banke Dušan Valenčič in Boris Pesjak. Obsojena sta bila na leto dni in tri mesece zapora zaradi odobritve posojila v višini 353 tisoč evrov beograjskemu poslovnežu Dejanu Lukiću za poplačilo dolga do banke. To sicer ni bilo edino sojenje za Pesjaka, ki je bil obtožen tudi zaradi kreditiranja Factor Leasinga in BSD Nepremičnin.

Leta 2020 je višje sodišče zavrnilo pritožbo na obsodilno sodbo za Dušana Šuštarja, nekdanjega vodjo gorenjske podružnice NLB, ki je bil obsojen na štiriletno zaporno kazen. Sodišče je presodilo, da je leta 2008 zlorabil položaj in zavedel takratne vodilne v NLB glede odobritve dveh posojil v vrednosti 2,75 milijona evrov, za kateri naj bi vedel, da ne bosta vrnjeni.

Bloomberg Mercury

Visoke zaporne kazni so bile izrečene tudi v primeru Hypo, a tam zadeva še ni končana. Nekdanja predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Anton Romih in Božidar Špan sta bila na prvostopenjskem sodišču obsojena na šest oziroma šest let in pol zapora. Nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik je bil obsojen na šest let, najvišjo kazen pa je dobil nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultance Andrej Oblak, ki mu je sodišče prisodilo osem let zapora. A višje sodišče je zadevo, v kateri je nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak že leta 2015 priznala krivdo, razveljavilo in jo poslalo v ponovno sojenje.

S prodajo dveh zemljišč za nepremičninska projekta na Ptuju in v Trzinu naj bi nekdanji vodilni v Hypu pridobili 6,3 milijona evrov premoženjske koristi, s čimer naj bi zlorabili svoj položaj.

Nekaj drugih obsojenih bančnikov pa je bilo kaznovanih s pogojno zaporno kaznijo, ki se ne izvrši, če v določenem časovnem preskusnem obdobju ne naredijo nobenega drugega kaznivega dejanja. Tako je bil na šestmesečno pogojno zaporno kazen obsojen nekdanji član uprave NLB Matej Narat, ker je, kot je presodilo sodišče, zlorabil položaj pri podelitvi kredita nekdanji vodji kabineta predsednika vlade Simoni Dimic in njenemu očetu. Poleg njega sta bila v tem primeru obsojena še Draško Veselinovič in Miran Vičič. 

Nekdanjima članicama uprave Probanke Romani Pajenk in Milani Lah pa je mariborsko okrožno sodišče za poslovno goljufijo lani izreklo vsaki po leto in deset mesecev pogojne zaporne kazni s preskusno dobo leta dni. Do sodbe je prišlo po več kot sedmih letih sodnih bitk, ko sta se obe odločili za priznanje krivde.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar