Kdo so balkanski mafijci in s čim se ukvarjajo

Organizirani kriminal je v nekaterih državah regije neuradna gospodarska veja. Trgovanje s heroinom in kokainom, finančne mahinacije ter tihotapljenje ljudi so najpogostejše oblike organiziranega kriminala, ki pretresajo regijo. Balkanska kriminalna mreža je sestavljena iz 20 celic, pri čemer sta najmočnejša črnogorski in srbski del. Zato tokrat večji poudarek namenjamo zadnjemu.

Med bolj priljubljenimi žanri v popularni kulturi je tisti, v katerem glavno vlogo igra mafija. Majhno število predrznih, lahkomiselnih, a romantično drznih ljudi kljubuje državnim institucijam, veliko večjim in močnejšim od njih samih. A zločinci se ne glede na to, kako krvoločni in nevarni so, ne morejo kosati z viri, ki so na voljo najvišji ravni človeške organizacije – državi.

Hollywood prav s takšno zgodbo dosega uspehe – gangsterji so vznemirljivi in nenavadni, nagovarjajo temno stran naše osebnosti, a nikoli ne zmagajo. In kako bi jim to sploh lahko uspelo, ko pa jim nasproti stojijo pametni, dobro izurjeni in pogosto dolgočasni agenti organov državne varnosti. Na začetku zgodbe se zdi, da mafije nič ne more ustaviti. Vse bolj verjame, da je njena zmaga mogoča, nato pa njihovo organizacijo kos za kosom razgrajuje in počasi duši veliko močnejša državna organizacija, ki je sprva počasna, nato pa postaja vse spretnejša, bolj ko boj napreduje.

V naši postjugoslovanski regiji je bil organizirani kriminal zatrt vse do leta 1980, ko so deli službe državne varnosti začeli najemati mafijce za usmrtitve državnih sovražnikov zunaj domačih meja. Tako so začele tudi nekatere zlovešče domače kriminalne figure, kot je bil Željko Ražnatović - Arkan.

V naslednjem desetletju, ki je prineslo razpad Jugoslavije in vojno, je organizirani kriminal v nekaterih državah postal podaljšana roka oblasti. Tam, kjer njeni organi niso imeli pooblastil, je njihov predstavnik postal legalizirani organizirani kriminal. Večina paravojaških skupin na območju nekdanje Jugoslavije izvira prav iz urbanega kriminalnega miljeja, deklarirani nacionalizem pa je bil njihova krinka za ropanje in vojne zločine.

Posebna enota srbske državne varnosti rdeče baretke, ustanovljena leta 1991, je idealen primer simbioze med državo in kriminalom. Po demokratičnih spremembah so njeni člani ubili prvega povojnega demokratično izvoljenega premierja Srbije Zorana Đinđića, njihov poveljnik Milorad Ulemek - Legija pa je dejal, da je z dovoljenjem države prodajal mamila na Zahod kot maščevanje za Natovo bombardiranje Srbije. Ne glede na to, ali smo dovolj lahkoverni, da verjamemo v ideološko upravičenost trgovine z mamili, ni mogoče zanikati povezanosti države in mafije v tem poslu.

Tudi po demokratičnih spremembah ter poskusih dokončne postavitve demokratične in pravne države ima organizirani kriminal v regiji Adria še vedno zveze v državnem sistemu. To trditev je za Bloomberg Businessweek Adria potrdila izkušena raziskovalna novinarka iz nevladne organizacije Balkan Investigative Reporting Network (BIRN) s sedežem v Beogradu Jelena Zorić, ki trenutno raziskuje povezave med državo in kriminalom: "Ker imajo kriminalci svoje ljudi v državnih strukturah, hitro izvedo, ali so za njimi razpisane mednarodne tiralice, zgodi pa se tudi, da jih nihče ne aretira, čeprav so na Interpolovem seznamu. Tako celo člani sprtih klanov pridobijo ponarejene osebne dokumente, kot so potni listi, pri istem viru v policijskih vrstah. Najnevarnejšim kriminalcem kot po pravilu imuniteto zagotavljajo javni uslužbenci, ki so delali ali še delajo v tajnih službah in službah državne varnosti."

Po nepristranskih podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) je skupna vrednost opiatov, ki jih prepeljejo vzdolž balkanske mamilarske poti, ocenjena na okoli 26 milijard evrov na leto. Za primerjavo, v hrvaškem proračunu je za tekoče leto načrtovanih 29,3 milijarde evrov prihodkov, torej le nekoliko več od navedenega zneska. Proračunski prihodki Republike Srbije so lani obsegali 21,1 milijarde evrov, prihodki Slovenije pa 12,3 milijarde evrov, kar je precej manj od zneska, ki se vsako leto obrne na balkanski mamilarski poti. To statistiko podrobneje predstavi naša sogovornica Jelena Zorić: "Ocenjuje se, da je v balkanski kriminalni mreži 20 celic. Vsaka ima po 10 do 15 ljudi. Najmočnejša sta njen črnogorski in srbski del. Njuno moč potrjuje podatek, da je bila več kot tretjina policijskih akcij, ki jih je med letoma 2018 in 2021 koordiniral Europol, usmerjena v obravnavo hudodelskih združb z Zahodnega Balkana."

Na vprašanje o razvejenosti mreže organiziranega kriminala v regiji Adria smo dobili še praktičen odgovor: "Vpliv organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu presega svetovno in evropsko povprečje, največji vpliv pa ima v Srbiji, ki je visoko na zloglasnem seznamu Globalne pobude za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC). Trgovanje s heroinom in kokainom, finančne mahinacije ter tihotapljenje ljudi so med najpogostejšimi oblikami organiziranega kriminala, ki pretresajo regijo, najmočnejši kriminalni akterji pa prihajajo iz državnega aparata."

Potovanje mamil po balkanski poti

Mamilarska pot po Balkanu sledi geografiji tega območja. Naša sogovornica je postregla s podrobnim opisom: "Mamila, kot je kokain iz Latinske Amerike, v Črno goro in na Hrvaško običajno prepeljejo po morju. Tihotapljenje mamil po kopenskih poteh je razširjeno po vsej regiji, nepogrešljivi točki pa sta Hrvaška in Slovenija, saj pomenita povezavo Zahodnega Balkana z območjem Evropske unije. Državi sta tudi veliko večji izziv za pranje denarja, saj je pranje nezakonito pridobljenega kapitala na ozemlju EU najbolj zanimivo za organizirane kriminalne združbe. To velja tudi za najbolj znano italijansko mafijo Ndrangheta, s katero so balkanski klani močno povezani."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar