Kot sta v (geo)politični in ekonomski analizi sobotnih volitev na Tajvanu ugotavljala naša sogovornika, sinologa Saša Istenič Kotar in Igor Rogelja, so volitve v tej državi veliko več kot zgolj demokratični proces izbire političnega vodstva za naslednja štiri leta. Te vsekakor opredeljujejo klasične vidike politične oblasti, vendar je specifični status Tajvana oziroma Republike Kitajske razlog, da gre obenem tudi za referendum opredelitve nadaljnjih odnosov z 'matično' Kitajsko.
Skoraj 70 odstotkov prebivalstva otoka se opredeljuje kot Tajvancev, država je suverena, z lastno ustavo, demokratično ureditvijo in visoko razvitim gospodarstvom. Glede na to, da je za Peking zaradi ozemeljske celovitosti vprašanje avtonomije Tajvana eno najpomembnejših, nas je zanimalo, kako na problematiko gleda povprečen, na zahodu izobražen, vendar v domovini živeči Kitajec?
V sklopu analiz predsedniških in parlamentarnih volitev, ki bodo jutrišnjo soboto potekale na Tajvanu, objavljamo kratek pogovor z v ZDA izobraženim kitajskim državljanom Tomom Maom (ime je na željo sogovornika in zaradi zaščite identitete izmišljeno), ki na področju avtomobilske industrije svetuje eni izmed investicijskih družb v Šanghaju.
Preberi še
Tajvanske volitve: Otoški praznik demokracije klofuta Kitajski
Poznavalec Igor Rogelja: 'Odnosi s Kitajsko stalnica volitev v Tajvanu, a ljudi skrbi gospodarstvo.'
12.01.2024
Kitajsko napenjanje mišic Tajvan potiska na tuje trge, tudi slovenskega
5,6 odstotka celotne dodane vrednosti iz panog, ki uporabljajo čipe, izdelane na Tajvanu.
12.01.2024
Oster odziv kitajskih oblasti na intervju Bloomberg Adria z veleposlanico Tajvana
Kitajska 'odločno brani svojo nacionalno suverenost, ozemeljsko celovitost in nasprotuje 'tajvanski neodvisnosti'.
12.01.2024
Kitajska zaradi izvoza v Rusijo proizvedla rekordnih 30 milijonov avtomobilov
Kitajski proizvajalci avtomobilov so izkoristili umik zahodnih podjetij iz Rusije.
11.01.2024
Top 5 novic: Ameriški regulatorji prvič odobrili sklad v bitcoinih
Volkswagen predstavil prenovljenega golfa, ki postaja prvi avtomobil v zgodovini z UI-vmesnikom.
11.01.2024
Kako na tajvanske volitve gleda povprečni državljan Kitajske?
Čeprav je težko opredeliti povprečno mnenje, bi rekel, da sodeč po zapisih na družbenih medijih na Kitajskem tajvanske volitve najbolje povzame beseda "nepomembne". V najboljšem primeru gre za "demokratični proces", vendar brez pravega političnega pomena, v najslabšem pa za velik resničnostni šov.
Večina Kitajcev jih spremlja z vidika zabave in pričakujejo zmago stranke DPP, ne pa nacionalistične stranke KMT, ki ima dolgo zgodovino porazov od svojega umika na Tajvan leta 1949. V kitajski družbi obstaja precejšnje soglasje, da si obe stranki prizadevata za neodvisnost, bodisi odkrito bodisi prikrito. Zato za nas med kandidati ni razlike.
V najboljšem primeru gre za "demokratični proces", vendar brez pravega političnega pomena, v najslabšem pa za velik resničnostni šov.
Podobna je politična situacija v ZDA, kjer republikanci in demokrati v zvezi s Kitajsko govorijo v en glas. Zato imajo denimo Kitajci raje Donalda Trumpa kot Joeja Bidena, saj je prvi bolj neposreden in reče, kar si misli on sam in večina.
Kako tajvanske volitve poskuša v javnosti predstaviti oblast v Pekingu?
Kar se tiče oblasti, so volitve na Tajvanu redno spremljane in o njih poročajo na državni televiziji CCTV, kjer so postavljene v kontekst političnega posmeha. Uradno stališče oblasti je bolj ali manj na strani nacionalistične stranke KMT, vsaj glede vprašanja nasprotovanja neodvisnosti. Tajvan je uradna regija Kitajske, zato so volitve regionalne, kot so kitajske volitve na ravni okrožja ali vasi, ki so vedno polne podobnih dram in zdrah. Ljudje se zato z dogajanjem zlahka poistovetijo.
Ali je združitev s celino glavna tema teh volitev in kako pomembno je to vprašanje za povprečnega Kitajca?
Združitev je tema, ki prežema tajvansko družbo. Mislim, da bo to vprašanje še naprej opredeljevalo tajvanske volitve, pa tudi tajvansko gospodarsko prihodnost. Za povprečne Kitajce to ni pomembno vprašanje, saj se je večina ljudi že naveličala tega političnega šova, teh skrivalnic in bi rada videla kakšno konkretnejšo, pogumnejšo potezo. Morda kaj podobnega, kot se je nedavno zgodilo z zamenjavo oblasti v Argentini.
Vsi vemo, da bo hitri vlak iz Pekinga v Tajpej zapeljal leta 2035, saj bo za prekop pod Tajvansko ožino potrebnih nekaj let. Vse skupaj spominja na detektivske zgodbe: poznamo konec, zdaj pa ugibajmo, kako bo do tega prišlo.
Z vrhunsko vojaško zmogljivostjo in sposobnostjo preprečevanja dostopa ZDA na zahodnopacifiškem območju lahko Kitajska zagotovi, da se združitev zgodi na ustrezno miroljuben in povečini zaželen način. Pravo gospodarsko sodelovanje pa bo sledilo v naslednji fazi.
Kako bo izid teh volitev vplival na sodelovanje med Tajvanom in celinsko Kitajsko v gospodarskem smislu?
Če velja moja prejšnja ugotovitev, potem bi moral biti vpliv obvladljiv, saj ne bi smelo biti presenečenj. Igralci so znani, karte odprte. Gre za akcijo in reakcijo, nekako kot ples tanga.
Z vrhunsko vojaško zmogljivostjo in sposobnostjo preprečevanja dostopa ZDA na zahodnopacifiškem območju lahko Kitajska zagotovi, da se združitev zgodi na ustrezno miroljuben in povečini zaželen način. Pravo gospodarsko sodelovanje pa bo sledilo v naslednji fazi.