Čipi: Leyen za avtomobile, Biden za ekonomijo, Xi za rakete, največ pa jih ima Tajvan

Finančni analitik Tilen Šarlah je v analizi za Bloomberg Adria med glavne razloge, zakaj ameriško gospodarstvo v minulem letu ni nasedlo na čereh recesije, uvrstil tudi zakon CHIPS. "Zakon o zmanjševanju inflacije (IRA) in zakon CHIPS, s katerim spodbujajo proizvodnjo čipov na ameriških tleh, sta vodila ukrepe fiskalne podpore, ki so delno preprečili gospodarsko upočasnitev," je o ukrepih ameriške vlade, ki je prvemu gospodarstvu sveta omogočila, da se je v tretjem četrtletju okrepilo za 4,9 odstotka, povedal poznavalec.

O vlogi čipov in polprevodnikov v modernem gospodarstvu težko pretiravamo, saj gre za tehnologijo, ki poganja vse, od električnih vozil, bele tehnike pa do pametnih telefonov, računalnikov in balističnih raket. Velik, pravzaprav največji dobavitelj te tehnologije je Tajvan. Proizvodnja čipov je vodilna industrijska in gospodarska panoga, ki ima za visoko razvito otoško državo tudi odvračalno oziroma geopolitično vlogo.

Tajvanska veleposlanica Katharine Chang je v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria dejala, da tamkajšnja podjetja "obsegajo več kot 60 odstotkov svetovne produkcije računalniških čipov, pri najnaprednejših čipih je ta delež več kot 90-odstoten."

Teksas nova Silicijeva dolina?

Prav azijska oziroma tajvanska podjetja, kakršno je TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Co), so tudi glavni vlagatelji v širitev proizvodnih zmogljivosti na ameriških in evropskih tleh. Medtem ko je tajvanska vlada po poročanju Taiwan Today v krepitev proizvodne verige čipov leta 2023 vložila dobrih 211 milijonov dolarjev, se je ameriška vlada v okviru zakona CHIPS and Science Act zavezala, da bo od leta 2022 za raziskave in razširitev proizvodnih zmogljivosti namenila 52 milijard dolarjev spodbud.

TSMC je že kmalu po sprejetju zakonodajnega akta napovedal 40-milijardno naložbo v gradnjo obratov v Arizoni, kar je ena največjih neposrednih tujih naložb v ZDA nasploh. Ameriški Intel v Ohiu gradi dva obrata. Projekt, ki naj bi bil dokončan do 2025, je vreden 20 milijard dolarjev, od tega bo vsaj dve milijardi počrpanih v okviru zakona CHIPS. Teksas z 61 milijardami investicij v proizvodnjo čipov in s šestimi novimi projekti, med katerimi je tudi 17-milijardna Samsungova investicija, postaja nova Silicijeva dolina ZDA.

Ameriška poslovnofinančna medijska platforma CNBC navaja, da je bilo od najave zakonodaje do danes v ZDA najavljenih 50 projektov povečanja zmogljivosti proizvodnje čipov. Ob njihovem dokončanju naj bi bile ZDA, ki na leto porabijo približno 600 tisoč čipov (leta 2023 je bila na svetu proizvedenih 29,6 milijona čipov), samozadostne.

Stroka: Tajvan krepi evropsko industrijo čipov

V novodobno 'oboroževalno' tekmo vstopa tudi Evropska unija. Svet EU je konec julija odobril uredbo za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema, ki je začela veljati 21. septembra. Podobno kot ameriška zakonodaja tudi evropski akt predvideva spodbude v višini 43 milijard evrov iz javnih in zasebnih naložb, pri čemer bo 3,3 milijarde evrov počrpanih iz evropskega proračuna.

Čeprav je razlika v sredstvih ogromna, je treba upoštevati podatek, da ameriška industrija čipov v primerjavi s Tajvanom zavzema le 10 odstotkov deleža globalne dobavne verige polprevodnikov. Delež evropskih proizvajalcev je enak, pri čemer si Bruselj z novo zakonodajo prizadeva delež do konca desetletja povečati na 20 odstotkov.

V komentarju prelomnih dogodkov v Tajvanu, čigar analizo bomo na straneh Bloomberg Adria objavili pred sobotnimi volitvami, je predavatelj politične ekonomije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja izpostavil prav čipe. "O Tajvanu se zdaj govori kot o najpomembnejšem členu visokotehnološke verige, predvsem zaradi polprevodnikov," je bil o zapuščini predsednice Tsai Ing-wen neposreden strokovnjak.

"Zaradi vse večjih vojaških in gospodarskih groženj s strani Kitajske Tajvan krepi gospodarske povezave z evropskimi državami," nam je pojasnil Chung Ying Lee, predavatelj ekonomije z Nacionalne tajvanske univerze. "Zato TSMC in druga visokotehnološka podjetja gradijo tovarne čipov v Evropi, zlasti v Nemčiji," je o kitajskem pritisku, ki Tajvan ironično oddaljuje od Kitajske in potiska še bolj v naročje zahodnih držav, za Bloomberg Adria povedal ekonomist.

Chung Ying navaja naložbo TSMC, ki bo v drugi polovici leta začel gradnjo proizvodne linije čipov v Nemčiji. Od projekta, ki ga sofinancirata tako EU kot tudi nemška vlada, si tajvansko podjetje obeta vstop v razvito nemško avtomobilsko industrijo ter posledično na evropski trg. Evropska avtomobilska industrija pa si bo s projektom, ki bo dokončan leta 2027, zagotovila neposreden vir te kritične tehnologije za prehod na elektrifikacijo.   

Xi: Čipi in preporod kitajskega ljudstva

Prav povedna sta bila kraj in sporočilo predstavnika Evropske komisije Thomasa Skordasa, ki je lanskega oktobra govoril o prednostih evropske zakonodaje. Svojo oceno o "zmanjševanju tveganja tehnološke odvisnosti od nekaterih držav", ki naj bi ga zagotavljal akt, je namreč namestnik generalnega direktorja direktorata za komunikacijska omrežja podal na tehnološkem forumu v Tajpeju. Pri čemer so 'nekatere države' slabo prikrit evfemizem za Kitajsko.

Krepitev industrije čipov je eden osrednjih ciljev Komunistične partije Kitajske v zvezi s krepitvijo visokotehnoloških in strateško pomembnih industrijskih panog. Slednje pa je neposredno vezano na kritično vprašanje državne varnosti Ljudske republike. Tako s tehnološkega, saj so ti nepogrešljivi za proizvodnjo sodobnega orožja, pa tudi z ozemeljskega vidika. Predsednik in generalni sekretar partije Xi Jinping je namreč usmeritev že večkrat označil za podstat uresničevanja partijskega cilja "preporoda kitajskega naroda", čigar sestavni del je tudi pripojitev Tajvana.

Prav povezava med največjim svetovnim trgom oziroma porabnikom čipov (Kitajska) in proizvajalcem (Tajvan) ponazarja razsežnosti in ranljivost industrijske verige. Veleposlanica Changova je v zvezi z odvračalnim učinkom čipov, ki jih strokovnjaki enačijo z jedrskim orožjem, poudarila, da bi morebitna kitajska invazija na otok znatno "vplivala na svetovno dobavo čipov", zato so ti "pomemben dejavnik državne varnosti in varnosti Tajvanske ožine".

Da Ljudska republika lirično retoriko voditeljev hitro pretvarja v konkretne dosežke, dokazuje poslovanje nizozemskega podjetja ASML. Edini proizvajalec litografske opreme, potrebne za izdelavo najnaprednejših čipov, je lani imel rast kitajskih naročil. Kitajska je v tretjem trimesečju pomenila 46 odstotkov celotne prodaje, v drugem trimesečju 24 odstotkov in v prvem osem odstotkov. V tem času je prodaja tajvanskim podjetjem upadla z 49 na 24 odstotkov, navaja Bloomberg.

Podatki kitajskega podjetja JW Insights Consulting, ki se ukvarja z raziskavami industrije čipov, kažejo, da je bilo v 25 kitajskih provincah med letoma 2021 in 2022 aktiviranih kar 742 naložbenih projektov v proizvodnjo in razvoj čipov. Poročilo razkriva še, da je kitajski državni kolos v krepitev tega strateškega sektorja vložil več kot 290 milijard dolarjev. Konec leta 2023 pa je Reuters poročal o vzpostavitvi dodatnega, 40 milijard dolarjev vrednega državnega sklada. Letos bo na Kitajskem začelo delovati kar 18 proizvodnih obratov za izdelavo čipov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar