Čeprav so se vloge gospodinjstev v prvi polovici leta 2023 povečale manj kot v preteklih letih, se je njihov obseg povečal za 595 milijonov evrov na 26,4 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije.
Vloge gospodinjstev ostajajo robusten vir financiranja slovenskega bančnega sistema, saj predstavljajo več kot polovico bilančne vsote bank, navaja Banka Slovenije.
Vloge so okrepili predvsem tisti, ki so že imeli večji obseg prihrankov
Z rahlim povečanjem depozitnih obrestnih mer so se vloge na vpogled po dolgoletnem naraščanju v prvi polovici leta 2023 zmanjšale, navajajo avtorji poročila o finančni stabilnosti, še vedno pa pomenijo glavnino vseh vlog nebančnega sektorja (82,3 odstotkov).
Preberi še
Slovenci med najbolj varčnimi v EU; a lani manj kot rekordnega leta 2020
Slovenci ostajamo pri varčevanju konservativni in nenaklonjeni tveganju.
31.10.2023
Kako postati nindža svojih financ
V današnjem svetu postaja finančna pismenost vse pomembnejša veščina.
30.10.2023
Trade Republic viša obresti, malim vlagateljem ponuja tudi obveznice
Z oktobrom povišujejo obresti na neinvestirana sredstva na štiri odstotke.
19.09.2023
Depozitne obrestne mere pri nas petkrat nižje od evropskega povprečja
Najvišje depozitne obrestne mere imajo francoske banke, v povprečju nad tremi odstotki.
22.06.2023
Vloge pri bankah so leta 2022 okrepile zlasti tiste fizične osebe ali samostojni podjetniki, ki so imeli že pred tem večji obseg prihrankov. Skupni obseg vlog fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki imajo pri posamezni banki več kot 100 tisoč evrov se je povečal za skoraj 28 odstotkov na 6 milijard evrov, kar je skoraj četrtina celotnega obsega vlog fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov.
Še vedno je najštevilčnejša skupina tistih z 10 tisočaki ali manj
Hkrati so posamezniki z visokimi prihranki zelo maloštevilčna skupina, ki predstavlja le 1,3 odstotka vseh varčevalcev. Glavnina fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov (77 odstotkov) je imela leta 2022 v banki manj kot 10 tisoč evrov.
Skupni obseg prihrankov v skupini z manj kot 10 tisoč evri se je v enoletnem obdobju zmanjšal za 2,6 odstotka na 3,2 milijarde evrov. "To je ob visoki inflaciji in povečanih življenjskih stroških lahko posledica slabših možnosti varčevanja oziroma večjih potreb po porabi prihrankov." Vendar so hkrati so med varčevalci v najnižjih razredih lahko tudi taki, ki so močno povečali svoj obseg prihrankov in prešli v višje razrede, navaja Banka Slovenije.