V tem – za Slovenijo sicer prazničnem tednu – je bila objavljena kopica gospodarskih podatkov. Morda je za največje pozitivno presenečenje poskrbel podatek o višini inflacije v območju evra, saj se je oktobra znižala na najnižjo raven v dveh letih. S 2,9 odstotka na letni ravni se je precej približala dvoodstotnemu cilju Evropske centralne banke (ECB), v septembru pa je bila še 4,3-odstotna. Relativna visoka sicer ostaja jedrna inflacija, ki se je znižala za 0,3 odstotne točke na 4,2 odstotka.
Če so se evropski centralni bankirji s Christine Lagarde na čelu sprva potrepljali po rami, pa jih je na realna tla postavil podatek o višini gospodarske rasti. Medtem ko smo že relativno globoko v zadnji četrtini leta, so bili objavljeni podatki za tretje četrtletje. Bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju se je na četrtletni ravni skrčil za 0,1 odstotka, medtem ko je v EU narasel za prav toliko. V predhodnem četrtletju je območje evra beležilo 0,2-odstotno rast BDP in se tako uspešno brani recesije.
Preberi še
Slovenski PMI tudi oktobra v območju krčenja, manjka novih naročil
Gibanje proizvodnih indeksov PMI kaže, da se gospodarske aktivnosti še vedno vztrajno ohlajajo.
03.11.2023
Kosin, Inea o energetiki: 'Tako, kot so podjetja delala do zdaj, ne bodo mogla več'
Peter Kosin iz podjetja Inea pravi, da so podjetja zelo zainteresirana za nov omrežninski sistem.
03.11.2023
Gospodarsko zaupanje v evrskem območju ponovno upadlo
Indeks je upadel šesti mesec zapored.
30.10.2023
Novi podatki indeksa PMI, ki je prvi pokazatelj dogajanja v gospodarstvu, ne obetajo nič dobrega. "Trend proizvodnega sektorja območja evra v zadnjih dveh letih je videti kot vožnja z neravnimi sanmi v dolino," je slikovito opisal Cyrus de la Rubia, glavni ekonomist pri Hamburg Commercial Bank. Upad tovarniških naročil je bil oktobra celo med največjimi doslej.
Največ skrbi zbuja motor gospodarstva območja evra, Nemčija bi namreč lahko že drugič v letu dni zdrsnila v recesijo. BDP se je v minulem četrtletju v primerjavi s predhodnim skrčil za 0,1 odstotka. Nemčija je tudi edino večje gospodarstvo, kateremu Mednarodni denarni sklad za letos napoveduje krčenje BDP in dvomi v zmožnost hitrega okrevanja. Pozitivno je zgolj to, da se ohlaja tudi inflacija, ki je oktobra znašala 3,8 odstotka na letni ravni. Med evropskimi državami so sicer velike razlike: Španija in Belgija sta ohranili rast, avstrijsko gospodarstvo pa je zdrsnilo v recesijo.
Ob vseh črnih oblakih nad staro celino pa se zdi, da bo tako rekoč čudež uspel ameriškim centralnim bankirjem, ki jih vodi Jerome Powell. Rast ameriškega gospodarstva v tretjem četrtletju je s 4,9 odstotka presenetila in dejansko pokazala odpornost na današnje geopolitične in gospodarske izzive. Po drugi strani pa je monetarna restriktivnost vplivala na rast obrestnih mer in stabilizacijo njihovega glavnega kazalnika inflacije. Ali jim je ob tem splošno inflacijo uspelo kaj ohladiti, še ne vemo, septembra je bila še pri 3,7 odstotka, močno nad ciljem Feda. Ne glede na to so na zadnjem srečanju ključno obrestno mero pustili nespremenjeno v razponu od 5,25 do 5,5 odstotka.
Kateri obali Atlantika je glede gospodarske rasti bližje Slovenija? Podatek o višini BDP za tretje četrtletje bo znan čez dober teden dni, gospodarska rast v drugem četrtletju (1,4 odstotka četrtletno in medletno) pa je slonela predvsem na zunanjetrgovinskem presežku. Kot so zapisali na Banki Slovenije, modelska ocena ob majhnem naboru podatkov nakazuje na četrtletno stagnacijo BDP v tretjem četrtletju. Ob tem Umar v letošnjem letu pričakuje 1,6-odstotno realno rast BDP, kar je za 0,2 odstotni točki manj od ocene v spomladanski napovedi. Kako bodo na to vplivale avgustovske poplave, je še neznanka.
Če je rast v drugem četrtletju slonela na izvozu, pa se v minulem četrtletju na to težko naslanjamo. Ko pogledamo zadnje tri mesece, opazimo precejšnjo upočasnitev izvoza in uvoza blaga. Uvoz se je namreč v tretjem četrtletju zmanjšal za 3,8 odstotka, izvoz pa kar za 9,5 odstotka. Vzrok za upad izvoza je recesijsko okolje EU, ki je glavni izvozni partner Slovenije.
Slovenski proizvodni PMI, ki ga izračunava Združenje nabavnih menedžerjev Slovenije (ZNS), že od aprila dalje nakazuje krčenje gospodarskih aktivnosti. Po besedah združenja indeks PMI in vsi njegovi podindeksi tako že dlje časa kažejo zelo jasne znake recesije, ki se bo najverjetneje v zadnjem četrtletju dodatno poglablja, saj nobeden od podineksov (z izjemo nabavnih cen in dobavnih rokov) ne kaže znake morebitne rasti.
Še bolj zaskrbljujoče ob tem pa je, da inflacija ostaja močno nad evropskim povprečjem. Oktobra je znašala 6,6-odstotna, potem ko je bila še septembra 7,1-odstotna, oktobra lani pa 10,3 odstotna. Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 odstotka, potem ko so prejšnji mesec porasle za 0,7 odstotka.
Osnovna inflacija kljub znakom popuščanja ostaja visoka in jo poganjajo cene storitev, pri katerih tveganje za nadaljnjo rast izhaja predvsem iz visoke rasti plač, je nedavno opozorila Banka Slovenije. ''Razmik med rastjo plač v Sloveniji in evrskim območjem predstavlja tveganje za primerjalno dolgotrajnejše razhajanje v inflaciji, kar bi nadalje slabšalo zunanjo konkurenčnost domačega gospodarstva,'' ocenjujejo v Banki Slovenije. Višina inflacije tako zagotovo ni tisto, po čemer bi želeli na stari celini sloveti, a to vsekakor ni klic po državni intervenciji.