.webp){kind=icon}
Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju skrčil, kar zbuja skrbi, da bo motor gospodarstva območja evra že drugič v letu dni zdrsnil v recesijo. BDP se je v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za 0,1 odstotka, kar je sicer manj od napovedi analitikov, da bo padec 0,2-odstoten. Nemčija je bila že minulo zimo zaradi energetske krize v recesiji, a nato je največje gospodarstvo območja evra nekoliko okrevalo.
Višje obrestne mere ter padec povpraševanja, tako domačega kot globalnega, pestijo nemško gospodarstvo. Boljše kot industriji gre sektorju storitev, ki z rastjo preprečuje še slabše rezultate.
Preberi še
Žarek upanja iz nemškega gospodarstva
V Ifu govorijo o žarku upanja in luči na koncu predora za nemško gospodarstvo.
25.10.2023
Nemčija bo prehitela Japonsko in postala tretje največje gospodarstvo na svetu
Nemčija naj bi že letos po obsegu BDP prehitela Japonsko in postala tretje največje gospodarstvo na svetu.
24.10.2023
Temni oblaki nad evropskim gospodarskim motorjem, ki znova tone v recesijo
Največje evropsko gospodarstvo, ki mu letos grozi recesija z dvojnim dnom, se bo okrepilo šele leta 2024.
17.10.2023
Nemčija je tudi edino večje gospodarstvo, kateremu Mednarodni denarni sklad za letos napoveduje krčenje BDP in dvomi v zmožnost hitrega okrevanja.
Martin Ademmer, ekonomist Bloomberga, pravi, da je nemško gospodarstvo je še naprej pešalo zaradi višjih obrestnih mer, upada zunanjega povpraševanja in dražje energije. "Vendar pa zdaj opažamo prve znake, da se bo gospodarska aktivnost proti koncu leta morda stabilizirala, čeprav so tveganja za obete še vedno izrazito usmerjena navzdol," dodaja.
Avstrija v recesiji
Drugi podatki o BDP iz Evrope kažejo neenotno sliko. Medtem ko sta Španija in Belgija ohranili rast, je avstrijsko gospodarstvo je zdrsnilo v recesijo, saj je zaradi upada potrošnje in investicij že drugo četrtletje zapored upadla proizvodnja. BDP se je od julija do septembra zmanjšal za 0,6 odstotka, po 0,8-odstotnem padcu v prejšnjih treh mesecih.
Zasebna in državna potrošnja sta pri naših severnih sosedih sta se zmanjšali za več kot en odstotek, medtem ko so investicije v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zdrsnile za 0,4 odstotka. Industrijska proizvodnja je padla za 0,5 odstotka, gradbeništvo za -1,8 odstotka.
Še vedno visoka inflacija in posledice vojne v Ukrajini zavirajo potrošnjo v Avstriji in na njenih ključnih izvoznih trgih, vključno z Nemčijo ter srednjo in vzhodno Evropo.
Podatki o gibanju BDP celotno območje evra bodo objavljeni v torek, vsi razen štirih od 36 ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, pa napovedujejo, da bodo podatki pokazali, da je BDP po kratkem obdobju rasti v tem četrtletju stagniral ali se skrčil.
Švedsko gospodarstvo stagnira, saj dvig obrestnih mer vpliva na proizvodnjo
Švedsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju stagniralo, saj so naraščajoči stroški zadolževanja in naraščajoča brezposelnost zmanjšali porabo v največji državi skandinavske regije. Danes objavljeni podatki švedskega statističnega urada kažejo, da se BDP, prilagojen za sezonska nihanja, v tretjem četrtletju ni spremenil glede na prejšnje trimesečno obdobje. To je slabše od pričakovanj ekonomistov, ki so predvidevali 0,3-odstotno rast po padcu v drugem četrtletju.
Centralna banka Riksbank je od aprila lani dvignila svojo ključno obrestno mero z nič na štiri odstotke, da bi ukrotila trdovratno visoko inflacijo, ki se je še povečala zaradi depreciacije krone, ki pospešuje rast uvoženih cen. Čeprav je danes objavljena preliminarna ocena BDP skopa s podrobnostmi, bo za banko Riksbank pomemben podatek, ko se bo odločala, ali naj še dvigne ključno obrestno mero.
*Dopolnjeno z dodatnimi informacijami v celotni novici.
