Dobro jutro. Zadnji podatki o inflaciji v evrskem območju bodo znani ob koncu tedna, minuli teden pa je Eurostat objavil podatke, ki kažejo, da Slovenci v povprečju delamo dlje kot povprečni državljan EU. Medtem ko evropsko povprečje znaša 37,5 ure na teden, Slovenci delajo 41 do 42 ur na teden, ugotavlja Eurostat. Teden pa se začenja z napetostmi na Kosovu in ceno zlata, ki že nekaj časa ni v običajnem obratnem sorazmerju s ceno denarja.
Zlato spreminja navade
Gibanje cene zlata je običajno odvisno od cene denarja oziroma dolarja, torej od donosnosti na državne obveznice. Realna donosnost, ki jo predstavlja 10-letna inflaciji prilagojena obveznica, tako imenovana TIPS, je v četrtek dosegla najvišjo raven od leta 2009, a to na ceno zlata ni imelo večjega vpliva. Zadnjič ko je bila realna donosnost tako visoko, je bilo zlato na polovici trenutne cene, piše Bloomberg. Med razlogi analitiki navajajo velike nakupe zlata centralnih bank, predvsem kitajske, nekateri vlagatelji pa menijo, da bo upočasnjevanje ameriškega gospodarstva dobro za zlato.
Spopadi na Kosovu
Na Kosovu znova vre, potem ko je bil v soboto ponoči v napadu blizu meje s Srbijo ubit policist albanskih korenin, kot tudi eden od napadalcev. Spopadi med policijo in oboroženimi skupinami so se nadaljevali tudi v nedeljo, piše STA. Oblasti na Kosovu in v Srbiji so za napade okrivile drug drugega. Incident je najresnejši po nemirih v maju, ko je bilo ranjenih na desetine pripadnikov mirovnih sil Nata in protestnikov etničnih Srbov. Zadnja eskalacija se je zgodila tik po propadu diplomatskega posredovanja EU.
Olajšanje za centralne banke?
Zadnji podatki in napovedi kažejo, da se jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, umirja tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike. V ZDA naj bi jedrna inflacija po indeksu PCE, ki ga spremlja centralna banka Fed, avgusta upadla pod štiri odstotke na najnižjo raven v dveh letih, v evrskem območju pa se v septembru napoveduje znižanje inflacije na 4,8 odstotka na letni ravni, kar bi bilo najnižje v zadnjem letu. Fed se je septembra odločil za drugi letošnji premor v monetarnem zaostrovanju, Evropska centralna banka (ECB) pa je obrestne mere dvignila za 25 bazičnih točk.
Najbolj brano
1. Na mladih svet stoji, na Kitajskem pa se sesuva
2. Orbanove tovarne baterij kot poroka med Vzhodom in Zahodom
3. Kaj si menedžerji večjih podjetij pri nas želijo od vlade
4. V drugem četrtletju zaznana podražitev stanovanj
5. Zakaj golf postaja vse bolj donosen šport
Danes spremljamo
Član monetarnega odbora ECB Francois Villeroy de Galhau bo na konferenci v Parizu govoril o denarni politiki in makroekonomiji. Evropski komisar za proračun Johannes Hahn in avstrijski minister za finance Magnus Brunner bosta spregovorila na evropskem vrhu v Salzburgu. Na obisku v Sloveniji bo generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) Daren Tang, ki se bo sestal tudi s predsednico države Natašo Pirc Musar.
Potekala bo proračunska seja vlade, nadaljevala pa se bodo tudi pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Statistični urad (Surs) bo objavil podatke o prenočitvah turistov v avgustu. Iz Nemčije pričakujemo podatke o gospodarski klimi v septembru.
.webp){kind=icon}
