.webp){kind=icon}
Ena pogostejših goljufij za izogibanje plačila trošarinskih dajatev vključuje tako imenovana dizajnerska goriva. Več tisoč litrov takšnih mešanic pa vsako leto zaseže tudi finančna uprava (Furs).
Ker Slovenija nima kopenske oziroma rečne meje s tretjimi državami, se s klasičnim tihotapljenjem goriva pri nas ne srečujemo, pravijo na Fursu, saj tihotapljenje pomeni prenos blaga čez carinsko črto Evropske unije, pri čemer se tihotapci izogibajo carinskemu nadzoru.
"V Sloveniji, podobno kot v EU, zaznavamo drugo tipologijo goljufij na področju goriv. Gre za tako imenovana dizajnerska goriva, ko se plinsko olje zmeša z drugimi dodatnimi spojinami tako, da se spremenijo končne fizikalne lastnosti izdelka. Tak izdelek ne zapade v trošarinski režim in se zanj ne plačajo trošarinske dajatve, lahko pa se uporablja za pogon motornih vozil," so nam pojasnili na finančni upravi.
V Sloveniji je bilo leta 2020 zaseženih 20 tisoč kilogramov dizajnerskih goriv, leta 2021 nekaj manj kot 31 tisoč, v letu 2022 dva tisoč in leta 2023 36 tisoč litrov, kažejo podatki Fursa. Kršitelji so bili obravnavani zaradi kršitev trošarinske zakonodaje.
Finančna uprava v boju proti tovrstnim goljufijam sodeluje z drugimi državami članicami EU v okviru Evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalnim grožnjam (EMPACT), kjer je ena prednostnih nalog tudi preprečitev trošarinskih prevar (excise fraud). Te pa poleg goriv pogosto vključujejo nelegalne tobačne izdelke in alkohol.
Trošarine na naftne derivate so pomemben vir prihodkov držav članic, se pa med njimi uporabljajo različne obdavčitve za iste naftne proizvode. Obenem so davki na različne vrste naftnih derivatov, kot so kurilna ali kmetijska olja, nižji od davčne stopnje za dizelsko gorivo. Kriminalne mreže zlorabljajo te razlike v cenah in s tem državam članicam povzročajo večmilijardne izgube.
"Pri tem ne gre zgolj za utajene dajatve, ampak tudi okoljsko problematiko," pravijo na Fursu. Vse večji prehod na nefosilna goriva namreč težav ne odpravlja, še dodajajo. Še več, tako imenovani zeleni prehod ustvarja dodatne priložnosti za goljufe z gorivom.
Kriminalci bodo izkoristili nove priložnosti na tem področju z zlorabo biogoriv, na primer biodizla. Nekatere sheme lahko vključujejo prodajo 'trajnostnih' biogoriv, ki sploh niso bila proizvedena trajnostno, ugotavlja poročilo evropskega policijskega urada Europol iz leta 2021.
Finančna uprava je junija 2020 v okolici Pivke v prostorih prevoznika zasegla 20 tisoč kilogramov neprijavljenega dizajnerskega goriva, ki je v Slovenijo prišel iz Madžarske. Gorivo je bilo v tovornem listu označeno kot antikorozivno sredstvo, kar ni trošarinski izdelek, analiza vzorcev pa je pokazala, da gre za energent, ki se lahko uporablja kot pogonsko gorivo, zato je podvržen trošarinam. Za kršitelje zakon predpisuje globo, in sicer med štiri tisoč in 75 tisoč evrov za pravne osebe, od tisoč do 10 tisoč evrov za odgovorne pravne osebe ter odvzem energenta.
"Če bi se energent uporabil za pogon vozil, bi bil proračun oškodovan za najmanj 10 tisoč evrov," so zapisali na Fursu.
STA
Toda goljufije z gorivom lahko državo prikrajšajo tudi za znatno večje zneske. Čeprav po besedah finančne uprave pri nas ni klasičnega tihotapljenja goriva, so oblasti v Italiji marca letos odkrile nezakonito trgovino z gorivom iz Slovenije in Hrvaške. Pet italijanskih državljanov je prek dveh podjetij tihotapilo gorivo v Italijo, kjer so ga prodajali pod tržno ceno. Urad evropskega tožilstva (EPPO) združbo sumi, da so z goljufijo državo oškodovali za več kot 90 milijonov evrov.
Najpogosteje izdelki, ki se skušajo izogniti plačilu trošarin, potujejo s cestnim prometom. Avtocestna infrastruktura se uporablja za tihotapljenje surovin v proizvodne obrate in za distribucijo nezakonitega blaga, proizvedenega v EU, ali za prihod na vstopne točke, ugotavljajo pri Europolu.
Dobra polovica vseh prijavljenih osumljenih organiziranih kriminalcev v EU ne izvira iz države članice EU. Polovica teh prihaja iz držav v sosedstvu Unije, kot so zahodni Balkan ter države vzhodne Evrope in severne Afrike, pri Europolu še navajajo v poročilu.
Za blago, kot so alkohol, cigarete in gorivo, je treba plačati trošarino ob proizvodnji v EU ali pri uvozu vanjo. EU je uvedla sistem za nadzor gibanja in nadzora trošarin (EMCS), ki državam članicam zagotavlja elektronski sistem za spremljanje gibanja trošarinskega blaga v realnem času. Na tak način pa je mogoče zagotoviti pravilno zaračunavanje trošarin na končni destinaciji.
STA
