.webp){kind=icon}
Popolavna obnova še naprej buri duhove javnosti, politike in gospodarstvenikov. H kaotičnosti komuniciranja ukrepov največ pripomore kar premier Robert Golob s svojo ekipo ministrov vred. Nekoliko nenavadno je namreč, da premier in njegovi ministri vladne ukrepe oziroma načrte nemalokrat predstavijo v poznovečernih informativnih oddajah katere izmed televizij.
Tako je denimo minister za finance Klemen Boštjančič na včerajšnjih Odmevih na Televiziji Slovenija sporočil, da bo začasni ukrep solidarnostne sobote po novem veljal tudi za naslednje leto, država pa bo za obnovo tako pridobila 160 milijonov evrov:
"Za solidarnostno soboto je v resnici prišla pobuda iz gospodarstva in iz opozicije pred 14 dnevi, ko smo sprejemali prvi interventni zakon. Gre za to, da imajo delodajalci in delojemalci možnost dve soboti oddelati in prihodke – polovico delodajalci, polovico delojemalci – nameniti odpravi te škode. Še enkrat: od pet do sedem milijard, učinek tega ukrepa bo približno 160 milijonov."
Na vprašanje novinarke o tem, ali bo začasni ukrep veljal tudi prihodnje leto, je minister odvrnil pritrdilno. Obenem pa poudaril še, da vlada razmišlja o uvedbi davka oziroma obremenitve na kapitalske dobičke.
Preberi še
Šefinja Petrola: 'Glede zelenega prehoda smo konservativnejši od države'
V dveh letih je imel Petrol za 100 milijonov manj investicij; regulacija marže zato zamika zeleni prehod, pravi Nada Drobne Popović, predsednica uprave.
29.08.2023
Šefinja Petrola: 'Poslovanje se počasi normalizira'
'Ne vemo, kakšne bodo zahteve vlade po solidarnosti zaradi poplav,' pravi v intervjuju.
28.08.2023
Aleš Skok, Cinkarna Celje: Nemški kupci depresivni, Evropa v stagflaciji
'Druga polovica leta bo zahtevna; izpolnitev planskih rezultatov ne bo lahka naloga,' pravi v intervjuju prvi mož Cinkarne Celje Aleš Skok.
01.09.2023
Boštjančič v Odmevih: 'Pogovarjamo se, kaj bi bil ustrezen prispevek bank'
Po besedah ministra Boštjančiča so banke absolutno eden od dobitnikov specifičnih razmer.
01.09.2023
Kaj vse bi vlada štela v osnovo za obračun solidarnostnega prispevka?
Premier Golob: 'Po zadnjih ocenah je neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov.'
31.08.2023
Proračun: Vlada odgovorila fiskalnemu svetu, rebalans gre v DZ
Vlada meni, da je predlog rebalansa tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani načrtovan realno.
29.08.2023
"Banke bodo letos ustvarile zelo visoke dobičke, tako da smo to vprašanje seveda naslovili. Imamo intenzivne pogovore z bankami, predvsem izvajamo tudi vrsto analiz, se pogovarjamo z Banko Slovenije, kaj bi bil ustrezen prispevek bank," je povedal finančni minister.
Vladno solidarnostno logiko, ki stoji za njenimi ukrepi črpanja sredstev za sanacijo, je na četrtkovi izredni seji državnega zbora, na kateri so poslanci sprejeli rebalans proračuna in zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ponovil primer:
"Ko govorimo o solidarnosti, bom ponovil geslo: tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva in za to bo tudi vlada poskrbela, če bo treba, z zakoni. Tisti del, ki bo pa prostovoljen, bo pa prostovoljen," je vladno razmišljanje povzel prvi minister.
Z izzivi se sooča tudi Cinkarna Celje, ki je po letih rasti zabredla v obdobje krčenja poslovnega cikla. Potem ko so lani poslovali rekordno, so že v letnem poročilu napovedali, da letos pričakujejo težavnejše poslovanje. To se je pokazalo že v prvem trimesečju, ko so prihodki upadli za četrtino, dobiček pa za 76 odstotkov. Pritiski se pojavljajo zaradi inflacije, naraščanja cen energentov in slabšega razpoloženja potrošnikov, nam je v pogovoru zaupal predsednik uprave Aleš Skok.
"Evropa je v neki fazi stagflacije," je ocenil prvi mož cinkarne. Težave v panogi titanovega dioksida, ki se največ uporablja v barvni industriji, so tudi posledica ohlajanja v gradbeništvu: "Dvigovanje obrestnih mer vpliva predvsem na upočasnjevanje gradnje novih objektov, manj pa na obnovo obstoječih," pojasnjuje. Opozarja tudi na pritiske iz Kitajske, saj trg preplavljajo s cenovno ugodno ponudbo.
Na račun vladnih načrtov o zelenem prehodu pa je bila kritična prva dama našega največjega trgovca z energenti Petrola. "V zadnjih dveh letih smo približno za sto milijonov zmanjšali investicije in tega ne bo mogoče nadomestiti v obdobju do leta 2025," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudarila Nada Drobne Popović.
"V zadnjih dveh letih smo približno za sto milijonov zmanjšali investicije in tega ne bo mogoče nadomestiti v obdobju do leta 2025," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudarila Nada Drobne Popović.
Državo zato opozarja, da zeleni prehod ni skladen z nacionalnim okvirom. "Treba bo temeljito razmisliti, ali so ukrepi po regulacijah sploh smiselni, ali je res potreba po tem, da se potem investicije zamikajo," se je retorično spraševala Drobne Popović.
