Naravne nesreče so nevarnosti, ki jih pokrivajo različne vrste zavarovanj, pogosto kot dodatne nevarnosti, ki niso vključene v osnovno zavarovanje. "To velja tudi za poplavo, pred katero se lahko zavarujemo po dodatnem dogovoru z zavarovalnico, proti doplačilu," poudarjajo na Slovenskem zavarovalnem združenju. Zavarovalnice poudarjajo, da se zanimanje za tovrstna zavarovanja opazno poveča ob večjih škodnih dogodkih doma in v bližnjih državah. Kako se računajo premije in kakšen vpliv bodo škodni primeri zaradi poplav imeli na zavarovalnice?
Za zavarovanje požara in elementarnih nesreč je bilo ob polletju obračunane zavarovalne premije za 92 milijonov evrov, obseg pa se iz leta v leto povečuje, kažejo podatki zavarovalniškega združenja. Lani je znesek obračunane zavarovalne premije presegel 200 milijonov evrov. Slovenec je lani za zavarovanje premoženja in življenja v povprečju porabil 1.329 evrov, kar je največ doslej. Zavarovalna gostota neživljenjskih zavarovanj se je povečala za 8,6 odstotka in dosegla rekordno vrednost 963 evrov.
Preberi še
Zavarovanja se dražijo zaradi škodne inflacije in vremenskih ujm
Zavarovanja za kopenska motorna vozila so se februarja na letni ravni podražila za petino.
22.03.2023
Kako pomagati prizadetim v poplavah, da bo to oproščeno plačila dohodnine?
Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije, pomoč ne bo oproščena plačila dohodnine.
07.08.2023
Han napovedal zagotavljane likvidnosti in subvencioniranje čakanja na delo
Vlada bo gospodarstvu na pomoč priskočila s subvencijami in posojili, prav tako bo delodajalcem na voljo ukrep čakanja na delo.
07.08.2023
Ne samo posamezniki, ampak tudi podjetja lahko pri požarnem zavarovanju k temeljnim nevarnostim med drugim vključijo riziko poplave. Enako velja za riziko obratovalnega zastoja, kjer je možno k temeljnim požarnim nevarnostim priključiti riziko poplave, pojasnjujejo na Zavarovalnici Sava.
Poplava je, če stalne vode (reke, potoki, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem je predmet zavarovanja, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
Za poplavo se šteje tudi talna voda oziroma nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin. Cenilci škode so zelo natančni pri samem popisu, postavke v zavarovalnih policah pa so izjemno definirane, zato moramo biti pozorni, za katere rizike zavarovanje sklenemo.
Ključna je višina dogovorjene zavarovalne vsote
Dom običajno zavarujemo pred poplavami na prvi riziko. Pri tem se zavarovalna vsota določi glede na pričakovano škodo in je lahko nižja od zavarovalne vrednosti objekta, pojasnjujejo na združenju. V primeru poplave bo torej zavarovalnica izplačala dejansko nastalo škodo največ do višine dogovorjene zavarovalne vsote. Kot ugotavljajo zavarovalnice, pa posamezniki pri tem pogosto določijo prenizko zavarovalno vsoto, saj to vpliva tudi na ceno zavarovanja.
V drugem primeru pa se lahko dogovorimo za zavarovanje na zavarovalno vsoto, ta pa se določi glede na zavarovalno vrednost objekta in je enaka zavarovalni vsoti za osnovne nevarnosti, za katere je objekt zavarovan. "Takšen način zavarovanja je primeren, kadar bi poplava lahko ogrozila celoten objekt," poudarjajo na združenju.
Podobno tudi v Generali zavarovalnici navajajo, da morajo stranke pri sklenitvi zavarovanja določiti dovolj visoke zavarovalne vsote, s katerimi bodo lahko sanirale nastalo škodo. Nevarnost poplave se zavaruje kot dodatna nevarnost pri požarnem zavarovanju, in sicer tako za zgradbe kot za premičnine v njih. "Nevarnost poplave je pri strankah zavarovana različno, nekatere jo zavarujejo, druge se zanjo ne odločijo. Zgradbe na poplavnih območjih se večinoma lahko zavarujejo," so odgovorili v Generaliju.
Pri sprejemu v zavarovanje zavarovalnica upošteva poplavno območje in število poplav v zadnjih letih, kar vpliva tudi na višino premije. Nekatere zgradbe obravnava individualno, predvsem ko gre za zelo ogrožene ali velike rizike, pravijo v Generali zavarovalnici.
Kako pomembna je višina zavarovalne vsote, je na družbenem omrežju LinkedIn poudaril tudi davčni svetovalec Ivan Kranjec.
V petek zavarovanja ni bilo mogoče več skleniti
Po družbenih medijih je zaokrožila interna okrožnica Zavarovalnice Sava, v kateri je navedeno, da se v prihodnjem obdobju na območju celotne Slovenije zaradi obsežnih poplav ni dovoljeno na novo skleniti oziroma dozavarovati rizika poplave po premijskih sistemih – produktih, ki vključujejo nevarnost poplave. Obnova obstoječih zavarovalnih polic je bila dovoljena.
"Gre za običajno prakso zavarovalnic, ki sledi zakonskim določilom obligacijskega zakonika in velja izključno za novosklenjena zavarovanja. Uveljavimo jo, ko je po napovedih ekstremen vremenski dogodek neizogiben in gotov ter se poplave že vrstijo. Dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje, mora namreč biti bodoč in negotov," so za 24ur.com pojasnili na Zavarovalnici Sava.
Tudi glede na odgovore Zavarovalnice Triglav, v kateri so pojasnili, da je možno zavarovati tudi hiše na poplavnih območjih, pa morajo biti skladno z zakonodajo bodoči dogodki, za katere se sklene zavarovanje, negotovi in neodvisni od izključne volje pogodbenikov. "To obenem pomeni, da je zavarovalna pogodba nična, če je takrat, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, je že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal," so zapisali na Triglavu.
Kot so dodatno pojasnili za Siol, po ocenah okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost, medtem ko je med strankami Zavarovalnice Triglav, ki imajo sklenjeno zavarovanje doma, manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode.
Na Zavarovalnici Sava pojasnjujejo, da imajo glede na pogostost ali intenzivnost poplav v preteklosti oblikovane poplavne razrede, na podlagi katerih računajo premijo. "Na območjih, ki so bila v zadnjih petih letih poplavljena trikrat ali več, zavarovanja ni dovoljeno skleniti. Glede na individualno oceno rizika so tovrstne omejitve praviloma še bolj konservativne."
Zavarovalnice pozivajo, da morajo zavarovanci najprej poskrbeti za lastno varnost, škod pa ne prijavljajo, dokler razmere niso pod nadzorom. "Ker se zahtevki najhitreje poravnajo, če so prijavljeni prek spleta, spodbujamo vse zavarovance, da izpolnijo spletni obrazec za zahtevek. Druga možnost je, da se za pomoč obrnejo na naše agente ali osebje," so sporočili iz Zavarovalnice Sava.
Podrobna navodila v zvezi s prijavo škode na daljavo bodo zavarovanci našli na spletnih straneh posamezne zavarovalnice, kjer imajo tudi objavljene številke klicnih centrov, ki zavarovance lahko dodatno ustrezno usmerijo in jim svetujejo pri postopku prijave škodnega primera.
Vpliv na zavarovalnice: 'Letošnje množične škode bodo pomembno odstopale od dolgoletnega povprečja'
"Zaradi poletnih ujm v Sloveniji in širše v regiji bodo letošnje množične škode Skupine Triglav pomembno odstopale od dolgoletnega povprečja," so sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Posledično bodo imele negativen učinek na načrtovani letni rezultat Skupine Triglav, ki pa bo omejen zaradi ustrezne pozavarovalne zaščite. Podrobnejše ocene škod zaradi poletnih ujm bodo možne po prenehanju trajanja ekstremnih vremenskih razmer.
Popis in cenitve škod bodo trajali več tednov. "Popisi in cenitve škod zaradi izrednih vremenskih dogodkov trenutno potekajo na tistih območjih, kjer razmere omogočajo varno izvedbo tovrstnih postopkov, intenzivneje pa se bodo nadaljevali po stabilizaciji vremenskih razmer," so sporočili iz Triglava. Dodajajo, da je zavarovalnica stabilna, ustrezno likvidna in dobro kapitalizirana.
Tudi Zavarovalnica Generali je ustrezno in visoko kapitalizirana tako kot vse druge, a poudarja, da vpliv množičnih škod oziroma katastrofalnih dogodkov na poslovanje in na kapitalsko ustreznost omejijo s sklenitvijo ustreznih pozavarovalnih pogodb. Pozavarovanje tudi geografsko razprši tovrstna tveganja. "Pred nami je še skoraj polovica leta, zato bo izid poslovanja v veliki meri odvisen tudi od dogajanja do konca leta 2023," dodajajo.
Prav tako ima Zavarovalna skupina Sava za tovrstne škode v primeru naravnih katastrof ustrezna finančna sredstva in tudi pozavarovalno kritje, ki zagotavlja pravočasno izplačilo škod zavarovancem in skupini omogoča, da še naprej ohranja trden in stabilen finančni položaj.
"Ocena nastalih škodnih zahtevkov ne bo mogoča, dokler se stanje ne bo v celoti omejilo, vendar pa na podlagi modelov izpostavljenosti, ki simulirajo tudi verjetna poplačila škod, zdaj ocenjujemo, da bo vpliv zadnjih dogodkov na poslovni izid Zavarovalne skupine Sava ob upoštevanju veljavnega pozavarovalnega kritja v razponu približno 20 do 25 milijonov evrov," so zapisali v sporočilu za javnost.
Vpliv škod, ki jih bo Pozavarovalnica Sava prejela v pozavarovalni dejavnosti, pričakujejo predvsem na avstrijskem, hrvaškem in srbskem trgu. "Čeprav višine odškodninskih zahtevkov še ni mogoče oceniti, ocenjujemo, da bo vpliv manjši od tistega, ki so ga povzročile naravne katastrofe v Sloveniji," so dodali. Omenjeni dogodki bodo pomembno vplivali na tretje četrtletje.
"Skupina v svoje predvidene letne rezultate vključi znesek za pričakovane odškodnine zaradi katastrof, ki temeljijo na izkušnjah s škodami iz dolgoletne statistike škod v preteklosti. Ti dogodki znatno odstopajo od običajnih, " ugotavljajo v Savi, podobno kot v Triglavu.