Oba operaterja pod eno streho: 'Nihče ne bo izgubil dela'

Od konca lanskega leta je jasno, da se bosta združila oba operaterja pri nas, operater distribucijskega omrežja Sodo in prenosnega omrežja Eles. Pred postopkom združitve je prvi mož Elesa Aleksander Mervar želel vedeti, v kakšni kondiciji je Sodo, od kadrovske sestave, delovnih procesov, IT-podpore do načina dela. "Postopek, da bi Sodo dvignili na nivo Elesa, bi bil stroškovno neupravičen in dolgotrajen. Zato sem pristojnemu ministru Bojanu Kumru predlagal, da se Sodo pripoji, Eles pa postane kombinirani operater," je za Bloomberg Adria povedal Mervar.

To pomeni, da bo imel Eles, če bo šlo vse po načrtih, tako koncesijo za prenosno omrežje, za katero so morali dobiti certifikat agencije in potrditev v Bruslju, kot tudi koncesijo za distribucijsko omrežje. To omogoča tudi zakona o oskrbi z električno energije, v katerem je zapisano, da lahko ista pravna ali fizična oseba hkrati opravlja dejavnost sistemskega operaterja in dejavnost distribucijskega operaterja.

Glavnina dejavnosti za pripojitev bo po besedah Mervarja potekala med 15. avgustom in 15. septembrom. "Cilj je, da do konca septembra na register vložimo vlogo za vpis. Na koncu bo morala o tem odločati skupščina Elesa, torej vlada, pred tem pa skupščina Soda," je pojasnil Mervar.

Pred tem morajo sprejeti dogovor tudi s svetoma delavcev in sindikatoma obeh družb. "Za vse zaposlene na Sodu želimo najti delo v enovitem podjetju, pri tem pa jih bo nekaj moralo zamenjati lokacijo dela," je dejal Mervar. Večina jih bo tako ostala v Mariboru, saj imajo dovolj sodobne platforme, da delo na daljavo ni težava. 

'Prihranjeni bodo milijonski zneski'

O pripojitvi je pred časom na dogodku Agencije za energijo govoril tudi minister Kumer. "Želimo si, da bi šlo za učinkovito tvorbo. Pomembni so tudi neposredni finančni učinki, saj bodo milijonski zneski prihranjeni že pri izgubah, ki nastajajo pri prenosu energije prek omrežja," je povedal Kumer. Poudaril je, da je kombinirani operater konsistenten ukrep, tako kot prenova omrežnine. "Vse mora [iti] z roko v roki," je dodal minister.

S prehodom v nizkoogljično družbo je potreba po sodelovanju med obema operaterjema še večja. Dober primer so zahteve za priključevanje proizvodnih naprav in zagotavljanje sistemskih storitev iz virov, priključenih na distribucijsko omrežje, so zapisali v vladi.

Sodo, ki ga vodi Stanislav Vojsk, združuje in povezuje deležnike pri distribuciji električne energije v Sloveniji, je zapisano na spletni strani. Sicer se že vse od njenega nastanka pojavljajo politični in strokovni pomisleki, da je Sodo pravzaprav nepotreben organ, saj imamo za ta namen pet distribucijskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska.

Sodo je tako nastal predvsem zaradi (evropskih) zakonskih zahtev: tako energetski zakon kot evropska direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo nalagata, da mora biti upravljalec distribucijskega omrežja neodvisen od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije. Pri nas pa so nekatera elektrodistribucijska podjetja hkrati lastniki družb za prodajo ali proizvodnjo električne energije.

Prihodke Soda predstavlja omrežnina, ki jo plačujemo s položnico za elektriko, pri čemer omrežnina obsega nekaj več kot tretjino zneska. Plačila za uporabo omrežja in omrežnina za priključno moč so levji delež prihodkov družbe. 

Omrežnina za distribucijski sistem je bila za lani sicer za dobrih 14 odstotkov večja, kar je odraz upravičenih reguliranih stroškov in odstopanj let 2018, 2019, 2020 in tretjina ocene leta 2021. Ob tem pa je bil v začetku leta 2022 sprejet interventni zakon za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov, na podlagi katerega je bil Sodo tri mesece brez glavnega vira prihodkov, omrežnine. Z marcem 2024 se vzpostavlja nov obračun omrežnine, ki bo zahteval aktivnega potrošnika.