Letošnje poletje je daleč od vremensko "normalnega", saj so nevihtne ujme postale skorajda nekaj vsakdanjega, njihova moč pa je dokaj nevsakdanja. Izračuni Zavarovalnice Triglav kažejo, da je bila verjetnost za točo leta 2009 bistveno manjša kot je v zadnjem obdobju, število škod ob toči pa v zadnjem desetletju narašča. "Projekcije in tudi rezultati po ujmah v zadnjih letih kažejo, da bodo v prihodnje masovne škode glavni škodni dogodki za zavarovalnice, tako da se bodo premije v prihodnjih letih z veliko verjetnostjo zvišale," napovedujejo v Zavarovalnici Sava.
Že lansko leto je bilo v zadnjem desetletju tretje po vrsti glede na število množičnih škodnih dogodkov, ki so bili samo v Zavarovalnici Triglav ocenjeni na 32,1 milijona evrov, kar presega petletno povprečje za več kot 20 odstotkov. Zavarovalnice so na večje škode pripravljene in imajo za to primerne rezervacije. "Glede na pogostost letošnjih škod je možno, da se bo premija za zavarovanja povišala, saj se oblikuje tudi glede na pretekle škodne dogodke," pravijo pri Grawe zavarovalnici. Točno oceno o višini škod po neurjih je trenutno še nemogoče podati.
"Na področju premoženjskih zavarovanj toča poškoduje več vozil kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih," pravijo v Zavarovalnici Triglav. Medtem ko je po njihovih besedah pri obsegu škode zaradi poplav in viharjev, ki prizadenejo večinoma objekte, nihajnost med leti zelo visoka, tako da v opazovanem obdobju zadnjih 20 let težko govorijo o statistično značilnem trendu.
Preberi še
Čibej, AZN: Kapitalski količnik zavarovalnic ustrezen, prilagajanje neizbežno
Zavarovalnice bodo morale razviti nove produkte, a je vprašanje, kako uspešne s temi lahko na slovenskem trgu.
04.07.2023
Zavarovanja se dražijo zaradi škodne inflacije in vremenskih ujm
Zavarovanja za kopenska motorna vozila so se februarja na letni ravni podražila za petino.
22.03.2023
Ekstremno vreme bo kmalu prineslo višje zavarovalne premije
Pri Zavarovalnici Triglav so v prvem polletju zabeležili toliko škodnih zahtevkov kot v celem 2021.
07.10.2022
Prebivalec Slovenije je lani za zavarovanje premoženja in življenja v povprečju porabil 1.329 evrov, kar je največ doslej, kažejo podatki Zavarovalniškega združenja GIZ.
Premije so se letos že povišale
"Ujme so ene od temeljnih nevarnosti, ki jih zavarovalnice zavarujemo, zato smo nanje tudi dobro pripravljeni, kar pomeni, da moramo imeti ustrezno izračunane premije in ustrezno pozavarovalno zaščito," pravijo na Zavarovalnici Sava. Na večje škode so pripravljeni tudi organizacijsko, predvsem da zagotovijo dovolj cenilcev na terenu, da lahko škodo izplačajo v najkrajšem možnem času.
V zadnjih letih so zavarovalnice zaradi večjega števila ujm, višanja povprečne škode zaradi dviga cen materialov za popravilo in stroškov storitev ter dražjih pozavarovanj premije za ujme že nekoliko povišali. "Projekcije in tudi rezultati po ujmah v zadnjih letih kažejo, da bodo v prihodnje masovne škode glavni škodni dogodki za zavarovalnice, tako da se bodo premije v prihodnjih letih z veliko verjetnostjo zvišale," napovedujejo, čeprav trenutno večjih dvigov premije za letos ne načrtujejo.
Tudi v Zavarovalnici Triglav cenovno politiko oblikujejo glede na pričakovane trende gibanja stroškov, ki nastanejo v sklopu sanacije škod v posamezni zavarovalni dejavnosti. "Naravni dogodki imajo veliko korelacijo med zavarovalnimi primeri, saj lahko zavarovalnica po enem samem dogodku beleži tudi več tisoč škod, škodne rezervacije pa se po takšnih dogodkih hitro znižujejo," so pojasnili v Triglavu. Če se naravni dogodek pojavi pred bilančnim datumom, lahko zavarovalnica beleži skok v rezervacijah, sicer pa imajo učinek v bilanci nekaj mesecev.
V zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj znaša EU-27 povprečje 1.051 evrov kosmate obračunane premije na prebivalca oziroma triodstotni delež BDP, kažejo podatki Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).
S 3,4 odstotka obračunane premije premoženjskih zavarovanj v deležu BDP je nad evropskim povprečjem tudi Slovenija. Zaradi različnih imenovalcev v izračunu (število prebivalcev oziroma BDP) pa je absolutni znesek kosmate obračunane premije na prebivalca nekoliko nižji in znaša 954 evrov.
Premije v prihodnje geografsko segmentirane?
V zavarovalnicah se v osnovi držijo načela vzajemnosti, kar pomeni, da premije niso nujno odvisne od geografske lokacije zavarovanih objektov, saj obravnavajo objekte skupinsko. Pomemben dejavnik tveganja pa je škodna pogostost. "Ves čas analiziramo večje ujme in korelacije z našim portfeljem in v zadnjem času ugotavljamo, da so določeni deli Slovenije bolj izpostavljeni neurjem, zato bodo premije v zavarovalnicah zelo verjetno šle v smeri določene geografske segmentacije za naravne ujme," predvidevajo v Zavarovalnici Sava.
K temu dodajajo, da je izziv tudi to, da se podnebje hitro spreminja in da se ti trendi iz preteklosti lahko hitro zabrišejo, saj so ujme v zadnjih letih možne praktično na vseh koncih Slovenije.
"Premije so odvisne od več dejavnikov, med drugim od zavarovalne vsote za posamezno naravno nevarnost, za katero stranka sklene zavarovanje, in od geografskega položaja, na katerem se nahaja nepremičnina," pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Za nepremičnine, ki so bolj izpostavljene npr. nevarnosti poplav ali plazov, (gradnja na poplavnih območjih, bližina rek, hudournikov in tako dalje), je premija po njihovih besedah predvidoma višja.
Kaj storijo zavarovalnice, če je škode več kot so načrtovali?
"V praksi že v roku do 14 dni po ujmi znamo dokaj natančno določiti višino škode na podlagi prijav in aktuarskih modelov," poudarjajo v Zavarovalnici Sava. Ves čas razvijajo tudi nove tehnologije, kot je povezanost z geografskimi informacijskimi sistemi, radarskimi slikami dogodkov in podobno, da lahko obseg škode ocenijo najbolj natančno in je ne podcenijo. "Če bi se to vendar zgodilo, bi za škodni dogodek zagotovili dodatno rezervacijo sredstev v breme poslovnega rezultata zavarovalnice," dodajajo.
Da imajo zavarovalnice na voljo dovolj finančnih sredstev za obvladovanje izrednih situacij, zagotavljajo tudi različne uredbe. Z letom 2016 uveljavljena zavarovalniška direktiva Solventnost II od zavarovalnic zahteva dovolj kapitala za pokrivanje vseh vrst tveganj, ki se jim izpostavljajo.
"Redno izvajamo in analiziramo stresne scenarije, kjer ugotavljamo vpliv katastrofalnih škodnih dogodkov na finančno stabilnost," poudarjajo tudi v Generali Zavarovalnici. Za zmanjševanje njihove izpostavljenosti in razporeditve tveganja med večje število ponudnikov zavarovanj pa uporabljajo pozavarovanje za prenos dela tveganj katastrofalnih dogodkov na druge zavarovalnice ali pozavarovalnice. "S tem omogočamo, da imamo na voljo zadostna sredstva za izplačila škod tudi v primeru nenadnih in izjemno obsežnih dogodkov," poudarjajo v Generaliju.
Prav tako si prizadevajo ohranjati raznolik portfelj tveganj v različnih regijah (geografska razpršitev) in vrstah zavarovalnih polic (obvladovanje izpostavljenosti glede na vrsto tveganja). "S tako razpršitvijo tveganj se zmanjša možnost, da bi en sam dogodek povzročil velike izgube ali ogrozil finančno stabilnost zavarovalnice," dodajajo v Generaliju.
Dopolnjeno z odzivom iz Grawe zavarovalnice.
Po počitnicah bo ukrepala tudi vlada
Vlada bo na prvi redni seji po počitnicah potrjevala predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerim želijo med drugim skrajšati čas izplačila pomoči zaradi posledic neurij, je danes napovedal premier Robert Golob. Občine bi bile na podlagi predhodnega sanacijskega načrta upravičene do 20-odstotnega vnaprejšnjega plačila. "Postopke želimo pospešiti tako, da bomo odzivnost merili v mesecih in ne več letih," je izpostavil premier.