Čibej, AZN: Kapitalski količnik zavarovalnic ustrezen, prilagajanje neizbežno

Zamrznitev premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo negativno vplivala na položaj vseh treh zavarovalnic, ki ponujajo ta produkt – Triglav, Generali in Vzajemna -, tudi v smeri zmanjševanja kapitalskega količnika. "Vendar bi morale biti do konca leta po naših izračunih vse tri ustrezne," je o položaju, v katerem so se znašle tri zavarovalnice, dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej. V tem trenutku je Vzajemna, ki je v največji meri odvisna od tega produkta, še stabilna in izkazuje primeren kapitalski količnik, kako bo naprej, pa je nemogoče napovedati. Zavarovalnica ima poleg dopolnilnega zavarovanja še druge produkte, ki jih trži, čeprav je njihov obseg manjši.

Če so letos zavarovalnice na varni strani, kako bo prihodnje leto? Čibej je na novinarski konferenci o predstavitvi dela agencije v lanskem letu spomnil, da je zakon o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju v parlamentarni proceduri, tako da se tekom samega zakonodajnega postopka nekatere stvari še lahko spremenijo.

Niko Erker, namestnik direktorja agencije je prepričan, da zavarovalnice po ukinitvi tega zavarovanje ne bodo imele več kapitalskih težav, saj imajo dovolj kapitala. Vendar pa dolgoročno to ni model, ki bi lahko uspešno deloval, je prepričan. Zavarovalnice bodo morale razviti nove produkte, a pri tem ostaja vprašanje, kako uspešne s temi lahko na slovenskem trgu. "Dali smo jim dovoljenje tudi za nekatere druge produkte, bodo pa to velike spremembe, na katere bo bodo morale odgovoriti," je prepričan Erker.

V določeni meri so se zavarovalnice že prilagodile tudi novim trendom, ki jih je prinesla digitalizacija. Epidemija je bila katalizator razvoja, sklepanje zavarovanj na daljavo pa je že postalo standard. "Zavarovalnice nas silijo, da čim več storitev opravimo preko spleta," pravi Erker.

Glede na razmere dobro

Lani je zavarovalništvo najbolj zaznamovala vojna v Ukrajini, ki je imela občutne ekonomske posledice. Sankcije so pripeljale do dviga cen energentov, kar je povzročilo inflacijo, kar je vplivalo na višje obrestne mere. Vpliv na zavarovalništvo se je najbolj izkazoval v negativnih borznih indeksih in višanjih zahtevanih donosnostih obveznic, kar je vodilo v padec cen obveznic, sledil je pritisk na premije, pravi Čibej.

V Sloveniji imamo 11 zavarovalnic, dve pozavarovalnici in štiri pokojninske družbe. Tržni deleži se počasi spreminjajo, slovenski zavarovalniški trg pa še naprej močno koncentriran – štiri največje zavarovalnice so lani obvladovale 81 odstotkov zavarovalniškega trga. Poročilo za 2022 kaže, da se je znižal delež naložb zavarovalnic v državne lastniške papirje, več pa je v lastniške deleže podjetij.

V letu 2022 so zavarovalnice skupaj v skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj obračunale za 2,55 milijarde evrov kosmate zavarovalne premije, kar znaša 148 milijona evrov več kot pred letom dni. Imele so nekaj manj kot 180 milijonov evrov čistega poslovnega dobička, kar je sicer za 42 milijona evrov ali 19 odstotkov manj kot v letu 2021. Agencija ocenjuje, da je to sorazmerno dobro, vsaj glede na zaostrene gospodarske razmere.

Pozavarovalnici pa sta obračunali za 437 milijonov kosmate pozavarovalne premije, kar pomeni 12,1-odstotno povečanje glede na leto 2021. Porasli so sicer čisti odhodki za škode in čisti obratovalni stroški, vendar je bil porast čistih prihodkov od zavarovalnih premij višji. Čisti poslovni izid pozavarovalnic je dosegel nekaj manj kot 63 milijonov evrov, kar je primerljivo z letom 2021. Količnik kapitalske ustreznosti slovenskih zavarovalnic je, tako Čibej, zelo visok, pri 231 odstotkih (228 odstotkov v letu 2021). "To nas veseli, ker predstavljajo zdrav temelj finančnega sistema," je izpostavil Čibej.

Ukinitev tveganje in priložnost za razvoj

Glavni izvor tveganj lani je bil konflikt v Ukrajini, ki je imel široke posledice; glavne so makroekonomska (cene storitev se dvigujejo, negotovost je velika, kupna moč prebivalstva bo po pričakovanjih slabela) in tržna tveganja (hitro spreminjanje obrestnih mer). "Upamo, da se bo inflacija umirila, kar bo olajšalo situacijo," je dejal Čibej. Med glavnimi tveganji letošnjega leta pa je regulatorno tveganje, ki ga prinaša vladna uredba, ki omejuje dvig cen dopolnilnega zavarovanja, in s tem vpliva na poslovanje zavarovalnic.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje predstavlja četrtino celotne premije zavarovalnic, zato je to pomemben poseg v samo strukturo zavarovalniškega trga. Vsaka sprememba je tudi neke vrste priložnost, meni Čibej. Trenutno imajo zavarovalnice največ težav, ker je premija dopolnilnega zavarovanja določena, zaradi česa imajo izgube, kar vpliva tudi na kapitalsko ustreznost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar