.webp){kind=icon}
Dan smo začeli s slabimi novicami za nemško – s tem pa evropsko in slovensko – gospodarstvo, zaključili pa s sprejetjem rebalansa proračuna v državnem zboru. Na enem mestu zbiramo najbolj brane in najpomembnejše novice dneva.
Poslanci so s 53 glasovi za in 28 glasovi proti potrdili rebalans proračuna, ki predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za 376 milijonov evrov. Ta še vedno znaša 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), a premier Robert Golob obljublja, da bo že naslednje leto primanjkljaj v okvirih evropskega fiskalnega pravila treh odstotkov.
Med drugim je vlada danes potrdila še predlog Darsa, ki predvideva podražitev vinjet za vožnjo na avtocestah za 6,8 odstotka. Letna vinjeta bo po novem stala 117,5 evra. Sprejet je bil tudi nov investicijski program za projekt drugi tir med Divačo in Koprom, ki naj bi bil končan prej kot sprva zastavljeno; tudi končna cena naj bi bila malenkost manjša, je medijem povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
V Nemčiji medtem gospodarstvo beleži drugo zaporedno četrtletno krčenje BDP, kar je znak recesije v največjem evropskem gospodarstvu. V prvem četrtletju leta 2023 se je BDP znižal za 0,3 odstotka, ob koncu lanskega leta pa za 0,5 odstotka. Ob tem za Slovenijo ni nič kaj vzpodbudna novica, da je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v maju zdrsnil pod mejo 50 točk, kar kaže na ohlajanje gospodarske aktivnosti.
Tehnološki forum skrbi tudi dolgoročni pogled za Slovenijo, ki ga zaznamujejo pomanjkanje delovne sile, rastoči državni izdatki in visoka obdavčitev. Eno od rešitev vidijo v povečanju vlaganj v visokotehnološki sektor. Eden tovrstnih sektorjev je tudi vesolje, kjer Slovenija prek članstva v Evropski vesoljski agenciji (Esa) razvija ekosistem domačih podjetij, ki sodelujejo v mednarodnih projektih na področju vesoljske tehnologije.
Finančna uprava pa se za vzdržnost javnih financ bori z okrepljenim nadzorom nad izdajanjem računom; upajo, da bodo tako omejili sivo ekonomijo. Mesec dni po sprejetju zakona o potrjevanju računov so inšpektorji izdali za četrt milijona evrov glob in opravili 309 nadzorov.
Na borzah že od včeraj odmeva rast delnice ameriškega izdelovalca čipov Nvidia za 25 odstotkov, potem ko je podjetje napovedalo precej višje prihodke od predvidenih. V današnjem trgovanju se je evforija nad umetno inteligenco prelila tudi na evropske trge, kjer je nizozemski ASML pridobil slabih pet odstotkov vrednosti.
V reviji Businessweek smo pisali tudi o "gastarbajterjih" iz držav Zahodnega Balkana, ki svojo srečo iščejo v Nemčiji.
